Dolgo izgubljena upodobitev Breuzejeve smrti prihaja iz zasebne zbirke in bo po dolgih letih na ogled javnosti.

Dante Gabriel Rossetti, The Death of Breuze Sans Pitié, 1857-1865, akvarel, 49,5 cm x 34,2 cm. Foto: Wikipedia
Dante Gabriel Rossetti, The Death of Breuze Sans Pitié, 1857-1865, akvarel, 49,5 cm x 34,2 cm. Foto: Wikipedia

Slika z naslovom The Death of Breuze Sans Pitié je bila od nastanka v poznih 50. letih le redko na ogled javnosti, desetletja pa je bila poznana le po opisih. Slika je bilo eno od pomembnejših del zasebne zbirke pred tremi leti umrlega umetnostnega zgodovinarja Johna Christiana. Britanski muzej je po njegovi smrti zbirko pridobil na podlagi britanske davčne sheme, ki dovoljuje poravnavo davka na dediščino s ponudbo umetniških del in zasebnih zbirk.

Akvarel, ki je nastal med letoma 1857 in 1865, upodablja spopad med dvema vitezoma iz legende o kralju Arturju, Dinadanu in Breuzeju. Spredaj opazujemo torej spopad z noži, v ozadju pa obešenca in zvezano prestrašeno žensko. Slika odstopa od drugih umetnikovih del, na katerih je slikal ljubimce in dekleta v sanjavi atmosferi, besede kustosinje Susannah Walker povzema Guardian. "Gre za sliko, od katere se je treba oddaljiti, da lahko razberemo dogajanje. Ne deluje takoj in ne gre za nekaj, kar pričakujemo od Rossettija, ampak gre za delo, ki se ti priljubi," pravi.

Delo je eno od sedmih akvarelov s srednjeveško tematiko, ki jih je Rossettijev prijatelj, britanski oblikovalec, pesnik in romanopisec William Morris kupil v poznih 50. letih 19. stoletja. Pozneje jih je prodal. Peterica je danes v zbirki galerije Tate in je veliko bližje drugim umetnikovim delom.

Britanski slikar, pesnik in prevajalec Rossetti (1828-1882) je bil soustanovitelj prerafaelitske bratovščine, ki je v svojem slikarstvu težila k vrnitvi k bogatim detajlom, intenzivnim barvam in zapletenim kompozicijam. Foto: Wikipedia
Britanski slikar, pesnik in prevajalec Rossetti (1828-1882) je bil soustanovitelj prerafaelitske bratovščine, ki je v svojem slikarstvu težila k vrnitvi k bogatim detajlom, intenzivnim barvam in zapletenim kompozicijam. Foto: Wikipedia

Morda je imel prav zaradi svoje drugačnosti novo pridobljeni akvarel drugačno usodo. Potem ko je bil leta 1926 omenjen na dražbi v New Yorku, se je za njim izgubila sled. Znova pa se je pojavil na dražbi v Londonu leta 1993.

Leta 1899 je o sliki pisal pisatelj H. C. Marillier, ki jo je opisal kot "eno najbolj surovih in najmanj uspešnih Rossettijevih akvarelov". Omenil je tudi "odbijajoč in neprijeten učinek" upodobljenega ter "groteskno in prisiljeno" kompozicijo. Tudi Rossettijev brat William je v umetnikovi biografiji, ki je izšla sedem let po slikarjevi smrti, zapisal, da je bilo za Rossettija The Death of Breuze Sans Pitie "težavno delo" in bi bilo lahko ustvarjeno z manj truda.

Umetnostni zgodovinar John Christian, čigar zbirka del obsega 900 predmetov, je bil vodilna avtoriteta za viktorijansko umetnost prerafaelitov v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko zanjo ni bilo zanimanja. Breuzejeva smrt bo vključena v manjšo razstavo, na kateri bodo predstavljena najzanimivejša dela iz zbirke, med njimi risbe Charlesa Haslewooda Shannona, Benjamina Roberta Haydona, Dorothy Hawksley in Kalmana Kemenyja.