Zgodovina že dalj časa ve, da je Leonardo da Vinci pustil sledove svojega dela tudi v Vipavski dolini. Zapisi iz umetnikove ohranjene dediščine pričajo o tem, da so njegove poti segle tudi na slovensko ozemlje.

Akademik Alessandro Vezzosi je pred leti obiskal Slovenijo in takrat razkril nova dejstva in dokaze, povezane z Leonardovim obiskom območja, na katerem je danes Slovenija. Odkril je, da je da Vincija kot izvedenca za vojaške zadeve leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. Imel je nalogo, da kot vojaški inženir preuči možnosti za ustavitev morebitnega vpada Turkov skozi Vipavsko dolino v nižine severne Italije. Foto: Reuters
Akademik Alessandro Vezzosi je pred leti obiskal Slovenijo in takrat razkril nova dejstva in dokaze, povezane z Leonardovim obiskom območja, na katerem je danes Slovenija. Odkril je, da je da Vincija kot izvedenca za vojaške zadeve leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. Imel je nalogo, da kot vojaški inženir preuči možnosti za ustavitev morebitnega vpada Turkov skozi Vipavsko dolino v nižine severne Italije. Foto: Reuters

Da Vinci je kraje obiskal leta 1500, ko mu je Beneška republika naročila izvedbo študije za zaščito območja s postavitvijo ovir pred turškimi vpadi v Furlansko nižino.

Sorodna novica Leonardo da Vinci je raziskoval tudi v Sloveniji

Kako je veliki da Vinci vplival na italijansko-slovenske stike?
"Na pripravljenem simpoziju želimo ob 500-letnici smrti Leonarda da Vincija preveriti, kakšen je Leonardov vpliv na današnjo umetnost in znanost ter v odnosu italijansko-slovenskih stikov. Ob tem, da je Leonardo deloval v tem okolju, želimo seveda predstaviti to njegovo delovanje, obenem pa preveriti tudi možnosti, ki bi jih lahko imelo njegovo delovanje na turistične priložnosti tega območja,"
je povedal organizator simpozija Željko Oset z novogoriške univerze.

Pravzaprav je italijanski znanstvenik in umetnik tisti, ki bi lahko pomenil stično točko, ki bi povezala nekatere italijanske in slovenske kraje in turistično obogatila ta prostor. Že leta 2016 je bila ustanovljena mednarodna pobuda, ki si je prizadevala prav za to, da bi vzpostavili kulturne poti, ki bi zajele Leonardovo delovanje v srednjeevropskem prostoru.

Projekt je začelo Leonardovo rojstno mesto Vinci ob 500-letnici smrti (1452–1519) tega vsestranskega genija – izumitelja, znanstvenika, anatoma, inženirja, arhitekta, slikarja in kiparja. V projektu si želijo skozi poti Leonardovega bivanja in dela zajeti glavna obdobja njegova življenja in osvetliti njegovo osebnost.

Minister za kulturo Zoran Poznič je eden izmed govornikov, ki bodo spregovorili o neizkoriščenih priložnostih za kulturni in doživljajski turizem v povezavi z Leonardovim postankom v Vipavski dolini. Foto: Ministrstvo za kulturo
Minister za kulturo Zoran Poznič je eden izmed govornikov, ki bodo spregovorili o neizkoriščenih priložnostih za kulturni in doživljajski turizem v povezavi z Leonardovim postankom v Vipavski dolini. Foto: Ministrstvo za kulturo

"Po mojem mnenju se lokalno okolje zaveda priložnosti, ki jo prinaša ta zamisel za turistični razvoj. Seveda pa so še priložnosti za nadaljnji razvoj že obstoječih projektov," je povedal Oset.

Med govorniki tudi minister za kulturo
Z odzivom na simpozij so zadovoljni, saj se je na vabilo novogoriške univerze odzvalo 14 strokovnjakov z zelo različnih področij, ki bodo spregovorili v štirih različnih sklopih. "Še posebej pa bi rad izpostavil sodelovanje slovenskega ministra za kulturo Zorana Pozniča in našega glavnega govornika, enega največjih poznavalcev Leonardovega dela, Alessandra Vezzosija," je še dodal.