Na Češkem rojeni slikar Rudolf Weisse (1869-c. 1930) je danes najbolj znan po svojih portretih pariških lepotic in po orientalističnih uličnih prizorih Kaira. Na fotografiji je njegovo platno Kockarji, ki je sicer shranjeno v muzeju v malezijski prestolnici. Foto: Islamic Arts Museum Malaysia
Na Češkem rojeni slikar Rudolf Weisse (1869-c. 1930) je danes najbolj znan po svojih portretih pariških lepotic in po orientalističnih uličnih prizorih Kaira. Na fotografiji je njegovo platno Kockarji, ki je sicer shranjeno v muzeju v malezijski prestolnici. Foto: Islamic Arts Museum Malaysia
Portret sultana Bajezida I. je delo predstavnika Veronesejeve šole in je nastalo okrog leta 1580. Foto: Islamic Arts Museum Malaysia
Portret sultana Bajezida I. je delo predstavnika Veronesejeve šole in je nastalo okrog leta 1580. Foto: Islamic Arts Museum Malaysia

V Britanskem muzeju bodo oktobra odprli razstavo, ki bo osvetlila vplive islamskega sveta na zahodno umetnost. Na postavitvi Inspired by the East: How the Islamic world influenced western art bo med drugim pojasnjeno, kako je orientalizem v umetniških delih včasih lovil ravnotežje na tanki meji med resničnostjo in domišljijo. Prav številnim slikarjem 19. stoletja se lahko "zahvalimo" za množice stereotipnih upodobitev Vzhoda, na katerih smo priča barbarskemu vedenju ali pa ljudem, ki posedajo okrog in cele dneve brezskrbno srebajo kavo.

Orientalizem oziroma predstavljanje Vzhoda v zahodni umetnosti je kot umetniško gibanje razcvet doživel v 19. stoletju. Na razstavi bodo ponazorili, kako se je ta slog razvijal vse od 15. stoletja naprej. Med najstarejšimi bodo zgodnja dela svetovnih popotnikov, ki so bili sami v stiku s tujimi kulturami, na primer zahodnjaški portreti otomanski sultanov iz 16. stoletja.

Orientalizem nima nujno negativnega naboja

In če večina ljudi danes termin "orientalizem" povezuje z olji na platnu kolonialističnih umetnikov, ki so popolnoma nerealistično in pokroviteljsko upodabljali življenje na Bližnjem vzhodu, pa kustosinja razstave Olivia Threlkeld besedo razume malo drugače. "Orientalizem je bil eden izmed ključnih elementov umetnosti v 19. in 20. stoletju. Primerljiv je z drugimi -izmi, kot sta na primer nadrealizem in impresionizem," je pojasnila za The Guardian.

Razstavljena bodo tudi dela priznanih evropskih in severnoameriških umetnikov 19. stoletja, kot so Eugene Delacroix, Henry Lewis Lewis in George Bridgman, napovedujejo na spletni strani Britanskega muzeja. Številni so slikali kraje, kamor so potovali, pa naj je bil to Konstantinopel (dan. Carigrad), Jeruzalem, Kairo ali Marakeš. Spet drugi so v življenju prišli samo do Dunaja ali Pariza in so si zato pri slikanju pomagali s fotografijami – ali pa kar s svojo domišljijo. Razstavljeni bodo tudi izvirniki ilustracij, ki jih je Britanec Edmund Dulac ustvaril za izdajo Tisoč in ene noči iz leta 1907.

Keramične ploščice so delo britanskega umetnika Williama De Morgana iz 19. stoletja. Navdihovala ga je vzhodnjaška keramika, s svojimi vzorci pa je krasil tudi pohištvo in stekleno posodje. Foto: British Museum
Keramične ploščice so delo britanskega umetnika Williama De Morgana iz 19. stoletja. Navdihovala ga je vzhodnjaška keramika, s svojimi vzorci pa je krasil tudi pohištvo in stekleno posodje. Foto: British Museum

Razstava nastaja v sodelovanju z Muzejem islamske umetnosti v Kuala Lumpurju, iz katerega bo izposojenih skoraj pol eksponatov za londonsko postavitev. Številna dela bodo prvič v zgodovini odpotovala iz Malezije.

Razstava bo skušala predstaviti nov oziroma drugačen pogled na kulturne izmenjave med Zahodom in Vzhodom. Kot so zapisali v Britanskem muzeju, se orientalizem ni odražal le v slikarstvu, pač pa tudi v drugih vizualnih umetnostih, denimo v keramiki, fotografiji in umetnosti ustvarjanja nakita, njegov vpliv pa je mogoče čutiti celo v sodobni umetnosti.

Del razstave bo tako namenjen sodobni perspektivi 21. stoletja. Predstavljen bo ženski pogled na tematiko skozi dela umetnic, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kot so Lalla Essaydi, Raeda Saadeh, Shirin Neshat in Inci Eviner.

Lalla Essaydi (r. 1956), Les Femmes du Maroc (Maroške ženske). Triptih fotografij, 2005. V tej seriji umetnica preizprašuje trend upodobitev haremov v zahodnjaški orientalistični umetnosti. Ženske so tukaj predstavljene kot akterke in ne le kot pasivni objekti, prepuščeni vojerističnim upodobitvam. Naslov se navezuje na Delacroixovo delo Femmes d’Alger. Essayadi je žive barve, goloto in razkošje nadomestila z monokromnim prizorom, v celoti zakritimi ženskami in arabsko pisavo, ki simbolizira arabski nadzor nad lastnimi upodobitvami v umetnosti. Foto: British Museum
Lalla Essaydi (r. 1956), Les Femmes du Maroc (Maroške ženske). Triptih fotografij, 2005. V tej seriji umetnica preizprašuje trend upodobitev haremov v zahodnjaški orientalistični umetnosti. Ženske so tukaj predstavljene kot akterke in ne le kot pasivni objekti, prepuščeni vojerističnim upodobitvam. Naslov se navezuje na Delacroixovo delo Femmes d’Alger. Essayadi je žive barve, goloto in razkošje nadomestila z monokromnim prizorom, v celoti zakritimi ženskami in arabsko pisavo, ki simbolizira arabski nadzor nad lastnimi upodobitvami v umetnosti. Foto: British Museum

Threlkeld opaža, da je danes izven akademskih krogov orientalizem skoraj v celoti, a po krivici pozabljen. "To bo redka priložnost, da bomo lahko na britanskih tleh videli dela iz največjega muzeja islamske umetnosti v jugovzhodni Aziji ter ob njih razmislili o zgodovini in dediščini orientalizma."