Joseph Beuys (1921–1986). Foto: AP
Joseph Beuys (1921–1986). Foto: AP

V jubilejnem letu 2021 bo Josephu Beuysu razstave posvetilo kar 20 muzejev in drugih ustanov v nemški zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija, pa tudi nekateri muzeji v Berlinu, Stuttgartu, Darmstadtu in na Dunaju. Program v poklon umetniku naj bi se začel že konec marca in vsi sodelujoči pri pripravah upajo, da načrtovanih predstavitev ne bo prekrižala pandemija, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Sorodna novica Ko se molji v svoji maniri lotijo zgodovine umetnosti

Beuys v dialogu z deli sodobnih umetnikov
Vodstvo Umetniške zbirke nemške zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija, kjer leži njegov rodni Krefeld, se mu želi v jubilejnem letu pokloniti z razstavo Vsak človek je umetnik. Kozmopolitske vaje z Josephom Beuysom v prostorih zbirke K20, odprtje katere načrtujejo za konec marca. Po besedah direktorice Susanne Gaensheimer se bodo osredotočili na umetnikove akcije in performativna dela, dokumentirane v obliki filmov in fotografij. Postavili jih bodo v dialog z deli mednarodnih sodobnih umetnikov, tudi iz vzhodnih držav.

Sorodna novica Fotografije zasebnih trenutkov družine Josepha Beuysa - brez Josepha Beuysa

24 žensk in moških za 24-urno odprtje
Kot umetniški podvig pa je načrtovano tudi samo odprtje Beuysovega leta. Na začetku marca bo tako 24 žensk in moških v prostorih umetniške zbirke 24 ur izvajalo glasbo Erika Satieja.

V sklopu Beuysovega leta bodo nekatere njegove ključne stvaritve prikazali v Bundeskunsthallu v Bonnu. V muzeju na gradu Moyland, kjer hranijo največjo zbirko njegovih zgodnjih del, se bodo osredotočili na šamanizem, v Muzeju Porurja v Essnu pa na družbenopolitično razsežnost njegovega dela. Beuys je bil namreč več kot le umetnik – bil je tudi družbeni kritik, okoljski aktivist, filantrop, profesor umetnosti in šaman.

Joseph Beuys se je rodil 12. maja 1921 v Krefeldu. Med drugo svetovno vojno je kot letalec strmoglavil v Rusiji. Pred podhladitvijo so ga rešili nomadski pripadniki krimskih Tatarov, in sicer tako, da so njegovo telo obdali z lojem in klobučevino. Ta dramatična izkušnja je razlog, da sta imela omenjena materiala v njegovem umetniškem delu pozneje bistveno vlogo.

Študiral je v Düsseldorfu in bil tam tudi profesor kiparstva. Razvil je tezo o razširjeni plastiki in umetnosti, po kateri je treba z akcijami preseči racionalistično razdeljenost umetnosti, znanosti in kulture. Njegova avantgardna in provokativna dela prvega obdobja se se pozneje umaknila ritualiziranim happeningom v korist sožitju človeka in narave. Umrl je 23. januarja 1986 v Düsseldorfu.

Vizija življenja v prihodnosti
Joseph Beuys je tudi danes zelo aktualen, še posebej v povezavi z vprašanjem, ki si ga v koronakrizi pogosto zastavljamo – kako želimo živeti v prihodnosti, opominja umetnostna zgodovinarka Bettina Paust. Kot dodaja, je le treba prebrati njegov Poziv k alternativi iz leta 1978, v katerem opisuje svet v kriznih razmerah in predlaga nove modele dela, proizvodnje in finančnega sistema.

Aktualen pa je še zaradi nečesa – Beuys je namreč skušal umetnost umakniti s piedestala in jo približati ljudem, še dodaja umetnostna zgodovinarka. Menil je namreč, da ima vsak človek ustvarjalni potencial, ki ga mora odkriti in nato uporabiti v skupno dobro.

Videz Josepha Beuysa so zaznamovali širok nasmeh, prodoren pogled in klobuk – seveda izdelan iz klobučevine. Foto: EPA
Videz Josepha Beuysa so zaznamovali širok nasmeh, prodoren pogled in klobuk – seveda izdelan iz klobučevine. Foto: EPA