Selektorica razstave, neodvisna kustosinja Lela Angela Mršek Bajda je izbrala tista dela, v katerih se odraža vprašanje o identiteti skozi umetniške oziroma duhovne mnenjske vidike.
Kot je zapisala kustosinja, likovna in vizualna umetnost na Kočevskem v zadnjih dveh desetletjih ni nastopala suvereno. Dialog med umetniki ni bil javen, tonil je v neugodnih gospodarskih razmerah in pokašljeval na ozadju razkroja umetnostnega sistema. Številni umetniki, življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem, so si v tem času zastavljali identitetna vprašanja. Nekateri so kot prostor odgovorov v ospredje postavljali naravo, vendar nikoli mistično, vseobsegajoči kočevski gozdovi so lahko nevaren kraj za idilično razmišljujočega in pohodništva neveščega človeka; drugi so se podali v psihološko raziskovanje ‒ samih sebe, določenih lokalnih pojavov, družbe nasploh.

80 let Stanislava Jarma kot prelomnica

Sprva je v ateljejih tiho nastajala polimorfna mreža umetniških del. Pozneje so urbano krajino Kočevja premerile prve umetniške akcije. Leta 2011 pa je nekaj umetnikov javno nastopilo s pobudo za uradno počastitev 80-letnice akademskega kiparja Stanislava Jarma, na Kočevskem vsenavzočnega umetnika in pedagoga. To je sovpadlo z začetkom ponovnega vzpona gospodarstva in spodbudilo rekonstrukcijo umetnostnega sistema, je še zapisala Lela Angela Mršek Bajda.

Tina Đenadić razstavlja akril na platnu Gozd z rumenim drevescem. Kot pravi umetnica, igra pri njenih krajinah ključno vlogo intimna izkušnja narave, ki je močno zakoreninjena v domačem kočevskem prostoru. Mina Fina, ki se predstavlja z instalacijo Pogrešati je to, kar čutiš, kadar nečesa ni, skozi svoje delo izraža dvom o vprašanjih, kot so izgradnja identitete, spolnost in vloge spolov, zastopanost žensk in politika žensk, so njene besede povzeli na spletni strani galerije.

Sorodna novica Mina Fina, umetnica: Optimizem in delovni zanos v vrstah prekariata

Nataša Gašparac se predstavlja z akrilom na platnu z naslovom Nekaj se plete. Kot pravi: "Zgodi se, da tega niti ne pričakujem in v resnici sploh ne iščem motiva. Kot bi pravzaprav motiv našel mene." Marko Glavač raziskuje načine taktilnosti, haptičnosti v kiparstvu, pa tudi v interaktivnih novomedijskih objektih. Predstavlja se s prostorsko intervencijo Pieta.

Dora Gorše skuša skozi fotografski medij prikazati neizrekljivo, kar je skrito očem, ter "zajeti esenco neotipljivega stanja, ki je v ozadju materialne realnosti". Razstavlja fotografijo Geometrija budizma. Aleš Gregorič je ob fotografiji Vonj kože zapisal "zgolj kratek, ne vedno bister uvid v izbrisljiv dogodek". Pavel Gregorič predstavlja fotografijo Balkan 1, Tomaž Gregorič fotografijo z naslovom Periferija 80.

Sašo Koprivec se v akrilu na platno Tkivo ukvarja s telesom, ki pa ni le mimesis svoje podobe, ampak dimenzija vseh aspektov, je tudi tkivo. Polonca Lovšin pozornost usmerja v oblikovanje neodvisnih (infra)strukturnih, produkcijskih in organizacijskih modelov, ki z majhnimi spremembami na ravni vsakodnevnega življenja skušajo pripomoči k velikim spremembam v družbi. Razstavlja dokumente umetniške akcije Gibanje za javni govor/Kočevje - JE.

Lela B. Njatin svojo umetnost povezuje s filozofiranjem o skupnosti in tako ustvarja lastno umetniško metodo, ki jo imenuje časovnoprostorska intervalizacija. Razstavlja dokumente cikla umetniških akcij Beseda velja. Vito Oražem se predstavlja s fotografijo Trga zbora odposlancev v Kočevju, Urška Pečnik razstavlja fotografijo iz modne serije Love me, Društvo kočevskih glasbenikov pa kompilacijo Kočevje špila.

Razstava bo na ogled do 3. marca.