Sonja Vulpes, Limbo, kolagrafija, 1/2, 2020. Foto: Arhiv MGLC/Jaka Babnik
Sonja Vulpes, Limbo, kolagrafija, 1/2, 2020. Foto: Arhiv MGLC/Jaka Babnik

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) si je od danes mogoče ogledati razstavo grafične umetnice Sonje Vulpes. Naslov Limbo je po besedah kustosa Božidarja Zrinskega premišljeno izbrana beseda, s katero lahko natančno in neposredno opišemo likovno-duševni izraz avtoportretov v najnovejši umetničini seriji grafik. Na avtoportretih prevladuje psiho-fizično stanje negotovosti in ujetosti v nedoločljiv vmesni ali prehodni prostor.

Veselje za Instagram, stiska za vsak dan
Čas podob, v katerem živimo, je po besedah Zrinskega zanimiv in bolj kompleksen, kakor nam ga prikazujejo množice fotografij osebnih profilov na družbenih omrežjih, kjer prevladuje veselje srečnih ljudi. Iz neke oddaljene prihodnosti bi zagotovo trdili, da je bilo to obdobje vsesplošne radosti. A nekateri srečni obrazi – selfiji – so le maske, pod katerimi se skrivajo negotovost, strah, obup, jeza, žalost, nemoč in podobna zapletena čustvena stanja človeške psihe.

Kaj pomeni avtoportret v dobi selfijev?
Razmah selfijev je posredno vplival tudi na razumevanje avtoportreta. Težavnost motiva in nezmožnost poglobljenega pogleda vase sta nemara vzroka, da je razmeroma redek v sodobni likovni umetnosti, še redkeje pa ga srečamo v sodobni slovenski grafični produkciji. Dober avtoportret določata izoblikovan likovni jezik in brezkompromisna iskrenost v opazovanju samega sebe. Avtoportreti Sonje Vulpes imajo po mnenju kustosa oboje.

Začutimo lahko surovo izpovednost kot posledico iskrenega opazovanja same sebe, zato je na upodobitvah ne obkrožajo simboli ali drugi pomenski znaki, saj poskuša tako rekoč vse povedati s položajem telesa in izrazom na obrazu. Grafike odlikuje preprosta in natančna risba, ki jo grafična tehnika kolagrafije dodatno okrepi in poudari njene likovne posebnosti, s katerimi nadgradi izraznost figure in razpoloženje na obrazu.

Sonja Vulpes, 672 #2, sitotisk, 1/1, 2021. Foto: Arhiv MGLC/Jaka Babnik
Sonja Vulpes, 672 #2, sitotisk, 1/1, 2021. Foto: Arhiv MGLC/Jaka Babnik

Njene avtoportrete lahko na eni strani gledamo kot navidezno resnične in spektakelsko fantastične in na drugi kot brutalno naturalistične, globoko osebnoizpovedne in intimne. V vsakem primeru občutimo negotovost, razdvojenost in ujetost v stanje nemoči, za katero se zdi, da je edina rešitev preprosto ta, da mine.

V kontekstu sodobne slovenske grafične produkcije so grafike Sonje Vulpes posebne. Izstopajo nizka naklada, grafična tehnika kolagrafije, poudarjena risba in motiv avtoportreta, s katerim iskreno pripoveduje o sebi in svojem stanju trenutne nedoločene psiho-fizične ujetosti. S tem se tudi najbolj približa gledalcu, ki zato lažje razume umetnico, ujeto v limb, je še zapisal Zrinski.

Sonja Vulpes s pravim imenom Sonja Grdina (1986) je zaključila študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja na področju umetniške grafike, risbe, zinov in tetoviranja. Od leta 2014 je del založbe 585 ZINES, ki se ukvarja z izdajo zinov v manjših nakladah. Njeno ustvarjanje je razpeto med ateljejem na Krasu in bivališčem v Ljubljani.