Galerijske prostore Galerije SLOART na Trubarjevi ulici bodo ob 19.00 odprli s skupinsko razstavo Galerija Y: Nove pozicije. Na ogled in na prodaj bodo dela avtorjev Galerije Y Saše Vrabiča, Arjana Pregla, Tine Dobrajc in Duše Jesih. Ogledate si jo lahko do 18. oktobra.

Tina Dobrajc, Enemy of the State II; akril na platno, 2019. Foto: SLOART

Galerija Y je leta 2015 nastala kot specializiran program Galerije SLOART z namenom predstavitve in vključitve izbranih umetnikov na slovenski umetniški trg sodobne likovne umetnosti. Namen galerije je nekje do leta 2025 zastopati deset priznanih slovenskih likovnih umetnikov mlajše in srednje generacije.

Njihov cilj je, da bi razmerje med prodajo sodobnih in starejših avtorjev v Sloveniji v petih letih postalo enakovredno, torej ena proti ena. Danes je to razmerje 1 : 6 v korist starejših avtorjev.

Meriti ustvarjalni utrip generacije Y
Med letoma 2015 in 2018 so bili v projekt vključeni Sašo Vrabič, Arjan Pregl, Tina Dobrajc in Duša Jesih. Vsi so dobitniki več nagrad in priznanj, njihova dela so bila razstavljena na številnih razstavah v Sloveniji in po svetu, zajete so tudi v številne domače in tuje umetniške zbirke. Njihova dela bodo na ogled v sklopu razstave Galerija Y: Nove pozicije, ki sta jo kurirali Katarina Hergouth in Tina Fortič Jakopič.

V torek bodo v prostorih nove galerije ob 17.00 pripravili tudi pogovor, na katerem bodo na razstavi sodelujoči umetniki spregovorili o svojem vstopu na umetnostni trg, delu in preživetju v slovenskem kulturnem prostoru ter o svojih projektih.

Globalni umetniški trg po krizi doživlja preporod: samo v zadnjem letu je zrasel za 6 odstotkov, na 59 milijard evrov. Za slovenski trg podatkov o skupni prodaji sicer ni, vendar se prodaja v zadnjih letih povečuje. Raste predvsem prodaja sodobnih likovnih umetnikov in nekateri izmed njih že dosegajo primerljive cene z uveljavljenimi starejšimi avtorji.

Sašo Vrabič, Vrh krize 2, olje na platno, 2019. Foto: SLOART

Vrabič je ob projektu Galerija Y dejal: "Galeriji Y zaupam, ker z majhnimi, a vztrajnimi koraki gradi zaupanje v sodobno likovno umetnost in stremi k transparentni ureditvi trga pri nas. Najbolj zanimivo in uspešno se mi zdi, da nagovarja širši krog ljudi, ki jim likovna umetnost pomeni dodano vrednost."

Zakaj kupci nimajo zaupanja v domači trg?
Direktor Galerije in dražbene hiše SLOART - Galerija Y Damjan Kosec je ob odprtju novega razstavno-prodajnega prostora povedal, da si pri SLOART v prihodnje želijo vzpostaviti slovenski umetniški trg, "ki bo temeljil na transparentnosti, etičnosti, poštenosti in strokovnosti". Spomnil je, da je leta 2008 slovenski umetniški trg zaradi gospodarske krize, pa tudi zaradi številnih nepravilnosti, ki so se dogajale ob trgovanju z umetninami, doživel skorajšnji zlom in izgubo zaupanja.

Med večjimi nepravilnostmi na umetniškem trgu je omenil netransparentnost prodajnih cen, prodajo brez računov, različne cene za dela istega avtorja, različne cene za dela doma in v tujini, odvisne predvsem od finančnega stanja kupca, pa tudi širjenje ponaredkov, ponarejenih listin, malomarnost sodnih cenilcev ter visoke davke, prispevke in dohodnino, ki lahko skupaj znašajo od 45 do 58 odstotkov vrednosti umetniškega dela.

Duša Jesih, Red cross, akril na platno, 2019. Foto: SLOART

Umetnina kot investicija - pozabljena strategija?
Zaradi vsega tega Kosec danes zaznava nezaupanje v slovenski umetniški trg, opaža pa tudi, da veliko podjetij zaradi neurejenosti umetniškega trga ne vlaga več v umetnost. Galerija SLOART zato želi, da se v Sloveniji vzpostavi urejen umetniški trg, ob čemer bi kupcem, zbirateljem in investitorjem povrnili zaupanje vanj. V ta namen so v galeriji uvedli transparenten in etičen način poslovanja. "Vse umetnine prodajajo z izdanimi računi, vse cene umetnin so objavljene javno in za vsako umetniško delo izdajo certifikat ter desetletno ali doživljenjsko garancijo na avtentičnost," so zapisali v sporočilu za javnost.

Pri SLOART-u razvijajo tudi projekt ARTINDEX, ki bo vzpostavil večjo transparentnost, primerjavo in vpogled nad realnimi preteklimi prodajnimi cenami umetnika, številom prodaj njegovih del in napovedjo gibanja cen. Po besedah Kosca pa bi si v prihodnje želeli okrepiti tudi znanje o slovenski likovni umetnosti in njeni zgodovini.

Arjan Pregl, Prijateljev demiurg, olje na platno, 2018. Foto: SLOART