Retrospektiva Marine Abramović v Kraljevi akademiji umetnosti London

Retrospektiva Marine Abramović v Kraljevi akademiji dokazuje, da stekleni stolp, ki ženskam otežuje prepoznavnost v umetnosti, še ni skrhan. Svetovno znana multimedijska umetnica in pionirka performansa, ki bo novembra dopolnila 77 let, je imela v zadnjih letih pregledne razstave po vsem svetu, trenutna na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu pa je prelomna, ker gre za prvo retrospektivo ženske ustvarjalke v 255-letni zgodovini te ustanove.

Marina Abramović med predstavitvijo razstave v Londonu. Na razstavi so predstavljena njena ključna dela od kipov, videov, instalacij in performansov. Foto: EPA
Marina Abramović med predstavitvijo razstave v Londonu. Na razstavi so predstavljena njena ključna dela od kipov, videov, instalacij in performansov. Foto: EPA

255 let brez samostojne razstave umetnice
"Biti prva umetnica, ki ji je namenjena takšna pozornost, pomeni veliko odgovornost," je v intervjuju za akademijo dejala Abramović. "Moram ustvarjati tako dobro, da odpira pot vsem ženskim umetnicam za mano. Če moja razstava ne bo dobra, bo to imelo posledice za vse moje zanamke, zato moram biti neverjetna," je o pritiskih dejala Abramović.

"Polovica mojih prijateljev se je nehala pogovarjati z mano, ker govorim o preveč bolečih, emocionalnih stvareh, o katerih ne bi smeli govoriti, ampak moramo," je na pogovoru ob razstavi dejala Abramović. "Obožujem, da nimam skrivnosti. Vse je bilo boleče uprizoriti in deliti z vsemi, ker ob tem deliš bolečino z drugimi in si svoboden," je povedala svoje vtise ob tem.

Iz arhiva: Marina Abramović

Na razstavi 50-letna zgodovina njenega ustvarjanja
Marina Abramović je sprva veljala za ekscentrično, a sčasoma so njena dela postala popularna. Provokativna in drzna je bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z že pokojnim nemškim umetnikom Ulayem prestopala meje fizičnih in psiholoških zmogljivosti. Denimo v videih Balkanski barok za katere je leta 1997 na beneškem likovnem bienalu prejela zlatega leva, je štiri dni čistila krvave kravje kosti in s tem opozarjala na odgovornost za vojno v Jugoslaviji.

Leta 2002 je med performansom Hiša s pogledom na ocean dvanajst dni živela na odprtih platformah vsem na očeh, ni jedla, pila je filtrirano vodo, umivanje in potrebo je torej opravljala pred občinstvom. Na ogled bodo tudi njeni arhivski posnetki dela The Artist is Present, druge performanse pa bodo uprizorili predstavniki mlajše generacije umetnikov in umetnic.