V 16 tednih si jo je ogledalo 650.000 ljudi, ki so v Amsterdam, če ne štejemo domačinov, prišli iz 112 držav.

Razstavo so odprli 10. februarja in je bila na ogled do 4. junija. Foto: EPA
Razstavo so odprli 10. februarja in je bila na ogled do 4. junija. Foto: EPA

Z 28 deli, kolikor jih je bilo sprva na ogled, preden so Dekle z bisernim uhanom konec marca vrnili v muzej Mauritshuis v Haag, je bila to najobsežnejša predstavitev del tega slikarja nizozemskega 17. stoletja, podatek, ki ga verjetno ni mogel spregledati nihče, ki se malo zanima za likovno umetnost. Poleg Dekleta z bisernim uhanom je bilo na razstavi še nekaj Vermeerjevih najbolj cenjenih del, med drugim Delft, Mala ulica in Dekla, ki vliva mleko.

Sorodna novica MMC na največji Vermeerjevi razstavi doslej: med 27 slikami mojstra intime

Pred 28 leti velika pregledna razstava v Washingtonu
Kar sedem slik je bilo ob tej priložnosti prvič razstavljenih na Nizozemskem, med temi tri slike, ki so prišle iz Frickove zbirke v New Yorku, kjer sicer praviloma ne posojajo del, so pa tokrat zaradi prenove naredili izjemo. Eno delo pa je prišlo tudi iz Narodne galerije umetnosti v Washingtonu, ki je sama leta 1995 pripravila eno od večjih predstavitev slikarjevega opusa. Tudi pred to razstavo so se vile dolge vrste čakajočih obiskovalcev. "Fascinantno je, da ko enkrat vidiš Vermeerja, ga nikoli ne pozabiš," o privlačnosti umetnikovega dela pravi Arthur K. Wheelock Jr., ki je pred slabimi tremi desetletji pripravil washingtonsko razstavo – zdaj že upokojenemu kustosu, ki je v NGA-ju deloval več kot 40 let, je uspelo na enem mestu takrat zbrati 21 Vermeerjevih slik, kar je bil tudi rekord, ki ga je torej šele letos presegel Rijksmuseum.

Razprodano v dveh dneh
Prvi snop vstopnic za razstavo v Rijksmuseumu – in v tem jih je bilo 450.000 – je pošel februarja v dveh dneh po odprtju. Muzej je marca ponudil še en sveženj, junija pa ob iztekajočih se dneh razstave odprtje muzeja podaljšal v nočne ure. Kot pravijo, so ob velikem zanimanju vseeno želeli omejiti obisk, da so tako obiskovalcem zagotovili boljše doživetje, poroča portal Art News. "Vermeer je umetnik umirjenosti in intime. Obiskovalcem smo želeli omogočiti, da ob tem uživajo v največji meri. To pa je bilo mogoče le z omejitvijo števila obiskovalcev," je po navedbah portala dejal generalni direktor muzeja Taco Dibbits. Potem ko na spletni strani muzeja ni bilo več mogoče kupiti vstopnic, so se menda te na eBayu pojavile tudi za ceno po več kot 2000 evrov.

Rijksmuseum je razgrnil statistiko: 55 odstotkov obiskovalcev je bilo z Nizozemske, med preostalimi pa jih je bilo največ iz Francije (17 odstotkov), Velike Britanije in Nemčije (16 odstotkov) ter ZDA (14 odstotkov). Med zvenečimi imeni, ki so jih opazili, so bili režiser Steven Spielberg, igralki Gillian Anderson in Jamie Lee Curtis, pisateljica Min Jin Lee ter med uradnim državnim obiskom francoski predsednik Emmanuel Macron.

Zadnji konec tedna so si lahko tisti, ki so pravočasno kupili vstopnice, razstavo ogledali v nočnih urah. Razstava je bila odprta do dveh ponoči. Ob tej priložnosti so razdelili še dodatne vstopnice. Na fotografiji je obisk ob februarskem odprtju razstave. Obiskovalci pa si ogledujejo sliko Dekla, ki vliva mleko. Foto: EPA
Zadnji konec tedna so si lahko tisti, ki so pravočasno kupili vstopnice, razstavo ogledali v nočnih urah. Razstava je bila odprta do dveh ponoči. Ob tej priložnosti so razdelili še dodatne vstopnice. Na fotografiji je obisk ob februarskem odprtju razstave. Obiskovalci pa si ogledujejo sliko Dekla, ki vliva mleko. Foto: EPA

Spletno vodstvo s Stephenom Fryem
Skoraj 800.000 ljudi je obiskalo spletno vodstvo po razstavi, po kateri je, podobno kot sama razstava, z nizanjem zanimivih informacij o detajlih del ter ponazoritvi Vermeerjevega slogovnega razvoja, vodil igralec Stephen Fry. Prodali so več kot 100.000 izvodov razstavnega kataloga, kar je po navedbah muzeja več kot za katero koli drugo razstavo pri njih. Ob razstavi so, kot še poroča Art Newspaper, izdali tudi knjigo, ki Vermeerja približa otrokom, v sodelovanju z enim od kuratorjev in vodjo muzejskega oddelka lepih umetnosti Gregorju J. M. Webru pa tudi knjigo Vermeer. Faith, Light, and Reflection (Vermeer. Vera, svetloba in odsev).