Slavnostnega odprtja ene od treh podružnic pariškega Centra Pompidou se je udeležil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Foto: EPA

Stavba, ki so jo zgradili po načrtih britanskega arhitekta Davida Chipperfielda, so naslovili Centre Pompidou x West Shape of Time Project. Gre za prvo podružnico Centra Pompidou zunaj Evrope, ki ima 25.000 kvadratnih metrov površine.

Pariški Center Pompidou je s šanghajsko West Bund Group podpisal petletno pogodbo. Projekt velja za najpomembnejšega na področju sodelovanja v kulturi med Francijo in Kitajsko. "Naj živi prijateljstvo med Kitajsko in Francijo," je povedal francoski predsednik Emmanuel Macron na slavnostnem odprtju novega muzeja, ki se ga je udeležil v sklopu obiska na Kitajskem. Ogledal si je tudi prvo razstavo v muzeju z naslovom Oblika časa, ki združuje dela evropskih in azijskih umetnikov.

Za javnost bo muzej vrata odprl v petek. Foto: EPA

"Kitajska je danes največje središče umetniškega ustvarjanja," je dejal predsednik Centra Pompidou Serge Lasvignes. "Je tudi pomemben kraj za oblikovanje novih občinstev," pravi in dodaja, da "mladi in strastni Kitajci vedno bolj cenijo moderno in sodobno umetnost".

Pariški Center Pompidou, ki ima izpostavi še v Bruslju in Malagi, ima v zbirki več kot 120.000 del, kar ga uvršča na drugo mesto najpomembnejših muzejev sodobne umetnosti, takoj za newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA). Center, ki ima danes v lasti tudi knjižnico in nekaj kinodvoran, je leta 1977, ko so ga odprli, veljal za arhitekturno senzacijo.

Ko sta slabih 50 let nazaj italijanski arhitekt Renzo Piano in njegov britanski kolega Richard Rogers kot mlada in neznana arhitekta predstavila načrt za pariški Pompidou, se je zdela njuna ideja nekaj tako izjemnega ob predpostavki, da nimata nobene možnosti za zmago na mednarodnem natečaju. Pa vendarle so med skoraj 700 prispelimi predlogi izbrali prav njun projekt, ki je po odprtju leta 1977 s svojo "obrnjeno arhitekturo" precej razburil konservativni del Parižanov, danes pa velja za eno od najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta. Francoski časopis Le Monde pa je tedaj njuno arhitekturo označil za "arhitekturnega King Konga".