Na ogled bodo postavili dela, na katerih slikar je upodabljal odmaknjeno kmetijo v Podjuni, na kateri je preživel večji del svojega življenja.

Na razstavi z naslovom Rutarjeva domačija (Rutarhof) bodo na ogled postavili umetnikove slike, lesoreze in risbe, ob tem pa številne fotografije, ki dokumentirajo Bergovo življenje. Na kiparskem vrtu bodo od 1. maja na ogled dela graške kiparke Hortensie.

Werner Berg se je rodil leta 1904 v nemškem mestu Elberfeld. Na Dunaju je študiral politologijo, vpisal pa se je tudi na dunajsko in münchensko akademijo. Po študijskih letih se je 1931 preselil v odročno gorsko kmetijo, Rutarjevo domačijo, na jugu avstrijske Koroške. Umetnik je tam vse do svoje smrti leta 1981 delal kot kmet in slikar, včasih v skoraj brezupnih razmerah.

Zanimal ga je svet, ki ga je obdajal. Njegovi motivi so izhajali pretežno iz kmečkega vsakdana, pomemben navdih pa mu je bila, zlasti v zgodnjih letih, tudi družina. V Nemčiji je kmalu opozoril nase, vrhunec pa dosegel v lesorezih, ki jih zaznamuje poigravanje svetlih in temnih površin.

Z vzponom nacizma so se razmere spremenile. Njegovo delo se je znašlo na "napačni strani umetnosti", zato so nacisti njegovo razstavo v Kölnu zaprli, nekaj njegovih slik pa vključili na razstavo z deli, ki so jih sami smatrali za degenerirano umetnost.

Berg je začel slikati v času bolj primernem naturalističnem slogu, k prvotni, ploskovitejši, likovni govorici pa se je vrnil po koncu druge svetovne vojne. Sledile so številne razstave njegovih del.

Leta 1947 je tudi postal član Art Cluba na Dunaju, leta 1950 je sodeloval na Beneškem bienalu. Šest let pozneje se je predstavil v dunajski Avstrijski galeriji, leta 1957 v ljubljanski Moderni galeriji in leta 1961 v Lenbachhausu v Münchnu.

Muzej Wernerja Berga v Pliberku so odprli leta 1968 kot galerijo Wernerja Berga. Gre za enega prvih monografskih muzejev v Avstriji.