Eksplozija v bejrutskem pristanišču je 4. avgusta 2020 opustošila mesto. Foto: Reuters
Eksplozija v bejrutskem pristanišču je 4. avgusta 2020 opustošila mesto. Foto: Reuters

Ob vhodu v muzej v bejrutski mestni vili Audi se nam pogled ustavi na portretu Janeza Krstnika iz 17. stoletja izpod čopiča Guida Renija, ki ga je eksplozija razcefrala. Malo naprej na tleh še vedno leži razbit lestenec, ogledala so razbita, slike raztrgane in celo stropi v marsikateri sobi napol vdrti, je poročal britanski The Guardian.

Razstreljeno Renijevo sliko Janeza Krstnika prekrivajo projekcije njegovih številnih drugih zgodovinskih upodobitev, ki se menjujejo, nato pa luč ugasne in za seboj pusti raztrgan rjav kanvas zgolj z delci barve, prepoznati pa je mogoče zgolj eno Krstnikovo nogo.

Libanonsko mesto Bejrut se počasi pobira na noge in popravlja ogromno škodo, ki jo je v mestu povzročila uničujoča eksplozija 4. avgusta 2020. Eksplozijo je povzročil požar v skladišču z več tisoč tonami amonijevega nitrata, umrlo je več kot 150 ljudi, ranjenih pa je bilo več tisoč. Uničenje je najbolj prizadelo soseske vzhodnega dela mesta ob sredozemski obali, prizaneseno pa ni bilo niti galerijam in muzejem, kjer je bila na ogled postavljena najimenitnejša libanonska umetnost.

"Rana" na eni od umetnin v muzeju. Britanski slikar Tom Young je na grobo nazaj sešil raztrgan kanvas ene od svojih slik. Foto: Facebook/Tom Young Art/zajem zaslona

Pozornost usmerjena k poškodbam

Najnovejša razstava, poimenovana Ranjena umetnost, v mestu ne poskuša restavrirati in popraviti umetnin, pač pa jih prikazati takšne, kot jih je za sabo pustila uničujoča eksplozija. Mozaični muzej v mestni vili Audi je bil namreč v nesrečnem dogodku močno poškodovan. Muzejske sobane so opremljene z glasbo, z besedili in lučmi, ki pozornost obiskovalca zanalašč usmerijo k poškodbam na umetninah.

"Ideja je bila, da umetnine postavimo na ogled, ne da bi jih spremenili," je pojasnila muzejska kuratorka Jean-Louis Mainguy. "Da jih sestavimo nazaj s pomočjo glasbe, libanonske poezije, literature in seveda s pomočjo luči," je naštela. Po uničenju v mestu najprej ni mogla delati, saj jo je zajela depresija in ni bila zainteresirana za delo. "Prikazati umetnost, ki je šla skozi enako težko preizkušnjo, je bila zame magična formula. Začutila sem, da mi po žilah znova teče kri," je nadaljevala kuratorka.

Kipa opazovala dogajanje v mestu

Na razstavi je mogoče videti tudi dva poškodovana kipa Entangled love (Zapletena ljubezen) in Salaam (Pozdrav) umetnice Nayle Romanos Iliye, ki sta stala pred vhodom v avlo hotela v središču mesta. Prav tam je bilo jedro libanonskega protestniškega gibanja leta 2019. "Ta dva kipa sta opazovala vse, kar se je pomembnega dogajalo v mestu, vrhunec pa je bila eksplozija, ki ju je prevrnila in poškodovala," je dejala Mainguyjeva.

"Zakaj bi morali umetnine restavrirati? Zakaj ne moremo živeti s to rano? Zakaj bi morali pozabiti?" se je še vprašala. V mestu, ki se spopada z nenehno ekonomsko in zdravstveno krizo ter zdaj še posledicami eksplozije, to po njenih besedah niso zgolj estetske zadeve. "Umetnine v pričujoči razstavi so odgovor na ta vprašanja," je sklenila.

Na razstavi, ki jo sponzorirata banka Banque Bemo in fundacija Audi, so sicer vključili tudi umetniška dela, ki so nastala po eksploziji. Na ogled bo do 16. januarja.