Anton Karinger, Črnogorska pot, 1863. Foto: Narodna galerija
Anton Karinger, Črnogorska pot, 1863. Foto: Narodna galerija

Razstava Nove pridobitve 2011–2021 prinaša dela, ki so v zadnjem desetletju obogatila galerijske zbirke – slikarsko, kiparsko, fotografsko zbirko ter zbirko del na papirju. V tem obdobju je galerija pridobila skoraj 3700 umetnin, največ del na papirju, sledijo slike in kipi, na novo je bila oblikovana fotografska zbirka s skoraj 500 enotami.

Bergantova Prestarja in Ptičarja je stroka pogrešala več desetletij. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Bergantova Prestarja in Ptičarja je stroka pogrešala več desetletij. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Almanach, Krošnjar, 70. leta 17. stoletja. Foto: Narodna galerija
Almanach, Krošnjar, 70. leta 17. stoletja. Foto: Narodna galerija

Kot so sporočili iz galerije, so v zadnjem desetletju okrepili zaupanje darovalcev, čemur po njihovih besedah med drugim botrujejo gostovanja Narodne galerije, denimo z deli impresionistov v pariškem muzeju Petit Palais in na praških Hradčanih, kot tudi državno odlikovanje zlati red za zasluge, ki so ga prejeli ob 100-letnici delovanja.

Z razstavo predstavljajo javnosti tudi nekaj najpomembnejših pridobitev tega obdobja, vključno z Almanachovim Krošnjarjem ter slikama Fortunata Berganta Ptičar in Prestar. Prav tako pomembna je donacija del Zorana Mušiča, ki jih je galeriji zaupala njegova nečakinja Vanda Mušič, pa dela kiparja Frančiška Smerduja, ki jih je podarila njegova hči Mojca Smerdu, ter obsežen izbor risb in slik, ki jih je galeriji poklonila umetnica Metka Krašovec. Dragoceni sta tudi darili dveh podjetij, veliko pa je bilo tudi daril, "kar kaže na zavest darovalcev o pomenu naše dediščine in širino duha", so prepričani v Narodni galeriji.

Rihard Jakopič, Luža na barju, 1909, olje, karton, 40,2 x 49,3. Foto: Narodna galerija
Rihard Jakopič, Luža na barju, 1909, olje, karton, 40,2 x 49,3. Foto: Narodna galerija
Sorodna novica Krašovec, Šalamun, Rac: "Važno je, kaj je ostalo v nas, in ne to, kar visi na steni."

Med novostmi zadnjega desetletja so tudi umetnine, ki so si jih že dolgo prizadevali dobiti. Najbolj je odmevalo odkritje že omenjenih več desetletij pogrešanih slik Fortunata Berganta Ptičar in Prestar, ki so ju pridobili po nekajmesečnih pogajanjih, pa Almanachov Krošnjar iz 17. stoletja, pripravljalna risba za alpsko panoramo z velikega Kleka Marka Pernharta, avtoportret Zorana Mušiča in portret njegove žene Ide ter slika Elde Piščanec.

Nekatere umetnine so že del stalne zbirke, nekatere so predstavili na samostojnih razstavah. Tokratna občasna razstava, ki bo na ogled do 29. maja, pa jih zdaj, skupaj z nekaterimi doslej nerazstavljenimi deli, povezuje na enem mestu.