Neža Perovšek, But then I keep making the same excuse, 2021. Foto: Galerija Simulaker
Neža Perovšek, But then I keep making the same excuse, 2021. Foto: Galerija Simulaker

To je tudi izhodišče njenega ustvarjalnega procesa, ki se torej opira na kompulzivno zbiranje, risanje in nenehno notranje pretakanje informacij. Njeno grajenje podobe pa ni nikoli logično ali predvidljivo in je vedno odvisno od naključnih kombinacij referenčnih podob, v spremnem besedilu zapiše kustos razstave Adrijan Praznik.

Dela Neže Perovšek se začnejo s seštevanjem posameznih vizualij in stalnim grajenjem podobe, pri prenosu z digitalnega na dejanski nosilec pa se informacije počasi izgubljajo, preobrazijo in še dodatno oddaljujejo od izvora.

Njena skopa podoba tudi ni več priča prave stvari in izvirnika, temveč odslikava resnične pogoje svojega obstoja, "upor in apropriacijo, konformizem ter izkoriščanje", še ugotavlja Praznik.

Na razstavi Največja zmogljivost – mešani odzivi oziroma Max capacityMixed reviews, ki bo na ogled do 8. oktobra, umetnica na ogled postavlja dela zadnjega poldrugega leta.

Neža Perovšek, Poking up red out fo the snow, 2022. Foto: Galerija Simulaker
Neža Perovšek, Poking up red out fo the snow, 2022. Foto: Galerija Simulaker

Neža Perovšek se je leta 1996 rodila v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani končuje magistrski študij slikarstva. Med letoma 2018 in 2019 se je samostojno predstavila v ljubljanski galeriji DobraVaga ter sodelovala na več skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Leta 2021 se je samostojno predstavila v galeriji DLUL v Ljubljani. Lani so ji dodelili atelje kreativnega centra Poligon, spomladi pa je bila rezidentka odprtega ateljeja v DobriVagi.