Zdenka Badovinac je v odzivu poudarila, da je nedopustno, da ta svetovno znana hrvaška umetnica, pionirka feministične umetnosti v Jugoslaviji in borka proti pozabi tradicije antifašističnega boja z več kot 40-letnim stažem doma še ni imela retrospektive. Pomen projekta je po njenih besedah prepoznal tudi zagrebški župan, zato ji je občina dodelila posebna sredstva, ki torej ne gredo iz običajnega letnega proračuna našega muzeja. Foto: BoBo
Zdenka Badovinac je v odzivu poudarila, da je nedopustno, da ta svetovno znana hrvaška umetnica, pionirka feministične umetnosti v Jugoslaviji in borka proti pozabi tradicije antifašističnega boja z več kot 40-letnim stažem doma še ni imela retrospektive. Pomen projekta je po njenih besedah prepoznal tudi zagrebški župan, zato ji je občina dodelila posebna sredstva, ki torej ne gredo iz običajnega letnega proračuna našega muzeja. Foto: BoBo

V MSU-ju so ponosni, da bodo 15. junija odprli razstavo ene najpomembnejših hrvaških umetnic Sanje Iveković. V odzivu na očitke, da je muzej razstavi priznane hrvaške umetnice Sanje Iveković, ki jo kurira Badovinac, odmeril največ denarja, ta zapisala. "To bo prva retrospektiva umetnice, ki je takšno priznanje mnogo prej kot doma doživela v newyorški MoMI in v drugih svetovnih muzejih." Meni, da je nedopustno, da ta svetovno znana hrvaška umetnica, pionirka feministične umetnosti v Jugoslaviji in borka proti pozabi tradicije antifašističnega boja z več kot 40-letnim stažem doma še ni imela retrospektive.

Jutranji list v ponedeljkovem članku z naslovom Velik upor proti direktorici Muzeja sodobne umetnosti: "Ne pusti nam razstavljati, polovica proračuna pa je šla za razstavo, ki jo dela sama", navaja, da je Badovinac zavrnila slikarski razstavi Lovra Artukovića in Tomislava Buntaka. Nekateri zaposleni v muzeju, ki ne želijo biti imenovani, pa direktorici očitajo, da je muzej največ odmerjenega denarja odredil razstavi Sanje Iveković.

Leta 1949 v Zagrebu rojena mednarodno priznana umetnica Sanja Iveković ustvarja v polju fotografije, kiparstva, performativne umetnosti in instalacije. Velja za eno vodilnih umetnic z območja nekdanje Jugoslavije, njeno delo pa predstavljajo v številnih uglednih institucijah po svetu. Na fotografiji: delo umetnice na retrospektivi v Barceloni leta 2007. Foto: EPA
Leta 1949 v Zagrebu rojena mednarodno priznana umetnica Sanja Iveković ustvarja v polju fotografije, kiparstva, performativne umetnosti in instalacije. Velja za eno vodilnih umetnic z območja nekdanje Jugoslavije, njeno delo pa predstavljajo v številnih uglednih institucijah po svetu. Na fotografiji: delo umetnice na retrospektivi v Barceloni leta 2007. Foto: EPA

Na Mestni občini Zagreb so za časopis povedali, da je za razstavo Sanje Iveković namenjenih 92.900 evrov. Kot so še pojasnili, je svet za muzejsko dejavnost v celoti podprl program za leto 2023 in muzeju odobril 219.500 evrov.

Slikar Artuković je za Jutranji list povedal, da se je z nekdanjo direktorico muzeja Snježano Pintarić že začel dogovarjati za retrospektivo in se tudi že lotil dela zanjo. Ko je izvedel, da razstava ni sprejeta v program, ga je zanimalo zakaj, a je ostal brez odgovora. Predsednik Hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU) in dekan hrvaške Akademije za likovno umetnost Buntak je prav tako za časopis potrdil, da se je v mandatu nekdanje direktorice s kustosinjo Lejlo Topić dogovarjal za razstavo, ki pa je zdaj zavrnjena.

Pomen razstave Sanje Iveković prepoznal tudi zagrebški župan
Zdenka Badovinac je v odzivu na navedbe v članku med drugim zapisala, da članek pomemben nacionalni projekt pripisuje njej, "a ne kot priznanje za končno popravljen dolg, ampak se zgraža nad tem, da sem 'svojemu' projektu dodelila največ sredstev v programu 2023 v MSU-ju".

V nadaljevanju pojasnjuje, da gre pri omenjeni postavitvi delno za prenos razstave Sanje Iveković iz Kunsthalle Dunaj, kjer jo je kurirala na povabilo kolektiva hrvaških kustosinj WHW. Za prenos razstave v Zagreb so se odločili, potem ko je župan Tomislav Tomašević prepoznal njen izredni pomen za prostor. V ta namen ji je mestni oddelek za kulturo dodelil posebna sredstva. "Se pravi, da ta denar ne gre iz običajnega letnega proračuna našega muzeja," še pojasnjuje.

Dodaja, da bo samo s temi sredstvi mogoče izvesti ta zahteven projekt, saj bo razstava MSU-ja precej večja od dunajske in bo umetnico poskušala umestiti v kontekst njenega mesta. Imela bo tudi arhivski del, ki ga bo posebej za zagrebško razstavo kurirala ena največjih poznavalk dela te umetnice, Ivana Bago.

O spremembi programa so bili obveščeni strokovni svet MSU-ja, ki je program za 2023 tudi potrdil, kot tudi odgovorne kustosinje, je v odzivu dejala direktorica muzeja. Foto: Nadina Štefančič / MMC RTVSLO
O spremembi programa so bili obveščeni strokovni svet MSU-ja, ki je program za 2023 tudi potrdil, kot tudi odgovorne kustosinje, je v odzivu dejala direktorica muzeja. Foto: Nadina Štefančič / MMC RTVSLO

Badovinac: Strokovni svet muzeja je spremembe programa potrdil
Kot še doda direktorica, omenjeni članek "verjetno nehote vzpostavlja antagonizem med pionirko feministične umetnosti in popularnima moškima slikarjema, brez potrebe tudi vzbuja sume, da gre v ozadju članka za interese tistih, ki domnevajo, da so z mojim prihodom v MSU morebiti izgubili svoje privilegije". O spremembi programa so bili obveščeni strokovni svet MSU-ja, ki je program za 2023 tudi potrdil, kot tudi odgovorne kustosinje.

"Program ne more nikoli biti povšeči vsem"
Spomnila je, da so jo pred letom dni ob prihodu v MSU "dočakale prazne dvorane 15.000 kvadratnih metrov velikega muzeja, nad tem se takrat ni zgražal noben novinar. Zato sem tudi takoj ob svojem prihodu predlagala, da postavimo prvo v seriji razstav Zbirka kot glagol, ki jo imenujemo postavitev v trajanju. Od nove direktorice se je pričakovalo, da začne uresničevati svoj program, ki pa ne more nikoli biti povšeči vsem."