"Beuys je jezik dojemal plastično. Kot nekaj, kar se oblikuje v prostoru," je povedala kustosinja razstave Nina Schallenberg.
Govor kot prvi korak k samozavedanju
V skladu s tem razstavo uvede Beuysovo predavanje z naslovom Govor o lastni državi: Nemčija iz leta 1985. V njem umetnik pojasni, kako se njegovo dojemanje umetnosti razvije iz jezika. Razstava ta proces osvetljuje s tonskimi posnetki, skulpturami, instalacijami, filmi in plakati; skupaj je na ogled 165 del.
Beuysovo zanimanje za jezik je razvidno že iz 450 zgodnjih risb, ki so na ogled v zgornjem nadstropju muzeja. Risba iz leta 1949 denimo analizira razvoj glasu. Beuys je glas razumel kot prvega v procesu samozavedanja, ki oblikuje položaj posameznika v njegovem okolju in v svetu.
O ustvarjalcu
Študiral je v Düsseldorfu in bil tam tudi profesor kiparstva. Razvil je tezo o razširjeni plastiki in umetnosti, po kateri je treba z akcijami preseči racionalno razdeljenost umetnosti, znanosti in kulture. Njegova avantgardna in provokativna dela prvega obdobja se se pozneje umaknila ritualiziranim umetniškim dogodkom v korist sožitju človeka in narave.
Letos, ko mineva 100 let od umetnikovega rojstva, so Beuysu v Nemčiji in v Avstriji posvetili številne razstave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje