Medijsko-arheološka postavitev skupine Pamal iz Francije z naslovom 3615 LOVE predstavlja dela iz 80. let preteklega stoletja, ki jih kombinira z nedavnimi tehnološkimi dosežki in pokaže, da tehnološki medij nikoli zares ne umre.

Postavitev je zasnovana na rekonstrukciji telematske materialnosti (videotex, mreža Minitel itd.), ki ima več avtorjev. Jacques-Elie Chabert in Camille Philibert sta zasnovala telematski roman Izgubljeni predmet (L'Objet perdu, 1985), Eduardo Kac je ustvaril Pesmi za Videotext (Videotext Poems, 1985-86), Marie Molins pa projekt Koda QR (QR Code, 2018).

Razstava se naslanja na rekonstrukcijo starih umetniških del in njihovih materialnosti (strojna oprema, programska oprema, omrežje) in je v svojem bistvu nikoli dokončano delo, ki se razvija od leta 2014 dalje.

Razstavo 3615 LOVE so doslej videli v Parizu, Cerisy-la-Sallu, Aix-en-Provenceu in v Amsterdamu. V javnem prostoru razvojnih umetnosti in kultur 21. stoletja Osmo/za bo postavitev v sredo ob 19. uri pospremil pogovor s članoma in ustanoviteljema skupine Pamal Emmanuelom Guezom in Lionelom Broyem o telematski umetnosti in medijski arheologiji omrežja Minitel ter videotexa. Razstava bo na ogled do nedelje, 5. julija.

Od leta 2013 delujoči umetniški kolektiv PAMAL_Group (Preservation & Art – Media Archaeology Lab) razvija umetniško in teoretsko prakso, v kateri rekonstruira krhka ali izgubljena dela in raziskuje časovnosti in materialnosti tehničnih medijev. Njihov medij je umetnina sama – kot arhiv –, zato se lotevajo številnih sodelovanj z umetniki, katerih dela so zastarela.

Ustanovitelja skupine Pamal sta Emmanuel Guez in Lionel Broye. Trenutno so v evropski medijsko-arheološki raziskovalni celici poleg njiju še Stéphane Bizet, Armandine Chasle in Morgane Stricot. Pamal sodeluje s šolo ESAA iz Avignona in s francoskim ministrstvom za kulturo.