Zgodovina hipersonične tehnologije sega v 50. leta preteklega stoletja, je pa trenutno spet vse bolj aktualna, pojasnjuje Marko Peljhan. Foto: BoBo
Zgodovina hipersonične tehnologije sega v 50. leta preteklega stoletja, je pa trenutno spet vse bolj aktualna, pojasnjuje Marko Peljhan. Foto: BoBo

Peljhan je razkril, da bo v ospredju projekta hipersonično plovilo, v katerem si bodo obiskovalci lahko postavljali vprašanja, povezana s trenutnim ekološkim in političnim stanjem na planetu, in iskali odgovore nanje.

Projekt Here We Go Again...System 317 je zadnji iz Peljhanovega 20-letnega ciklusa del Resolucija, v katerem umetnik podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za določene težave v družbi. Kot so zapisali v Moderni galeriji, ki je skupaj z zavodom Projekt Atol v vlogi producenta, projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabili tako, da bi razvil taktično sredstvo za svoja prizadevanja.

Marko Peljhan v Benetke s hipersoničnim plovilom

S hipersonično tehnologijo v pravo smer

Makrolab markII ex, otok Campalto, Beneška laguna, 2003 (satelitski posnetek). Foto: Moderna galerija
Makrolab markII ex, otok Campalto, Beneška laguna, 2003 (satelitski posnetek). Foto: Moderna galerija

Pomemben del projekta je hipersonična tehnologija. Kot je Peljhan povedal na predstavitvi, zgodovina hipersonične tehnologije sega v 50. leta preteklega stoletja, gre pa za doseganje hitrosti, višjih od petkratnika hitrosti zvoka. Decembrski članki v medijih, vezani na ruske preizkuse uporabe hipersoničnega orožja, pa so po besedah umetnika pokazali, da znova narašča tudi širše zanimanje za to tehnologijo in da gre njihov projekt v pravo smer.

V središču slovenske postavitve na letošnjem bienalu bo pravzaprav "objekt hipersoničnega plovila za dve osebi", ki predstavlja neke vrste "kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje".

Kustos postavitve Igor Španjol pravi, da gre za sintezo dosedanjega Peljhanovega 30-letnega dela. Foto: BoBo
Kustos postavitve Igor Španjol pravi, da gre za sintezo dosedanjega Peljhanovega 30-letnega dela. Foto: BoBo

Po besedah kustosa postavitve Igorja Španjola predstavlja projekt sintezo dosedanjega Peljhanovega 30-letnega dela ter prevprašuje tehnološke, telesne, zgodovinske in umetnostne reference, s katerimi se Peljhan ukvarja ves čas: "Gre za negativni odtis objekta, ki je zaradi svoje avtonomnosti in odpornosti do ekstremnih podnebnih pogojev podoben oziroma se navezuje na njegov znameniti Makrolab, a v manjšem in bolj abstrahiranem obsegu."

Možnost resnično začutiti projekt

V plovilu si bodo obiskovalci lahko v miru prebirali besedila, ki bodo spremljala postavitev. Za teoretični del je poskrbela ekipa revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti Šumi, ki jih je Peljhan k sodelovanju povabil, ker je v njih našel podobno razmišljujoče avtorje. Tako so v uredništvu pripravili izdajo Šum#11 z naslovom Hypersonic Hyperstitions (Hipersonična izpolnoverja), ki bo vključevala besedila slovenskih in tujih teoretikov ter piscev s področja teorije-fikcije in trde znanstvene fantastike. Postavitev v Arzenalu bo spremljal tudi katalog, za katerega so besedila prispevali številni priznani avtorji in poznavalci Peljhanovega dela.

Hkrati bo slovenski paviljon obiskovalcem bienala predstavljal prostor za kontemplacijo, saj jim bo omogočeno, da se v njem zadržijo dalj časa, se usedejo, umirijo in projekt tudi resnično začutijo.

V skladu z vodilnim konceptom bienala

Fokus bienala je tako na postresničnosti, času negotovosti, krize in pretresov ter na vprašanjih, kako se na vse to odziva sodobna umetnost.

Zdenka Badovinac, komisarka slovenske predstavitve na bienalu

Zdenka Badovinac, komisarka slovenske predstavitve na bienalu, katere odprtje bo 8. maja, je presodila, da se slovenska predstavitev zelo dobro sklada z vodilnim konceptom umetniškega vodje bienala Ralpha Rugoffa, ki se glasi May You Live in Interesting Times: "Fokus bienala je tako na postresničnosti, času negotovosti, krize in pretresov ter na vprašanjih, kako se na vse to odziva sodobna umetnost."

Komisarka slovenske predstavitve Zdenka Badovinac je prepričana, da se Peljhanov projekt dobro sklada z vodilnim konceptom bienala. Foto: BoBo
Komisarka slovenske predstavitve Zdenka Badovinac je prepričana, da se Peljhanov projekt dobro sklada z vodilnim konceptom bienala. Foto: BoBo

Predstavnica ministrstva za kulturo Judita Krivec Dragan je spomnila, da je navzočnost Slovenije na beneškem umetnostnem bienalu kot enem osrednjih stičišč sodobnih smernic na področju vizualne umetnosti izrednega pomena. Postavko za postavitev jim je od gostovanja paviljona v beneški Galeriji A+A, ki je znašala 100.000 evrov, uspelo po pridobitvi prostorov v Arzenalu dvigniti in za letos znaša 255.000 evrov. Večina denarja je sicer namenjena najemu prostora, velika zahvala pri pripravi predstavitve pa gre tudi pokroviteljem. Sekretarka je dodala, da želijo na ministrstvu pripraviti postavko, ki bi bila namenjena zgolj predstavitvam na Beneškem bienalu.