Slika, naslovljena Čaščenje kraljev (De aanbidding door de koningen), tako rekoč ni bila videna od 50. let minulega stoletja, ko je bila prvič na ogled javnosti. Leta 1955 jo je v Amsterdamu pridobil zbiratelj J.C.H. Heldring, njegova vdova pa jo je natanko 30 let pozneje prodala nemški družini. Umetnina je ostala v njihovi lasti do leta 2021, ko so jo prodali dražbeni hiši Christie's v Amsterdamu.

Že leta 2021 prodana za več kot 50-kratnik ocenjene vrednosti
Christie's je v času prodaje platno v velikosti 24,5 x 18,5 centimetra pripisal Rembrandtovemu krogu, kar pomeni, da naj bi šlo za delo učenca ali umetnika, ki je bil blizu slavnemu nizozemskemu mojstru. Vrednost umetnine so posledično ocenili na od 10 do 15 tisoč evrov. Na dražbi je nato pristala pri anonimnem kupcu, ki je zanjo odštel 860 tisoč evrov.

Čeprav je šlo za več kot 50-kratnik takratne ocenjene vrednosti, se zdaj pričakuje, da bo dosegla večmilijonsko vrednost, potem ko je postala "delo velikega pomena" nizozemskega slikarja, pa so sporočili iz dražbene hiše Sotheby's. Anonimni kupec je platno namreč za prihodnjo prodajo izročil Sotheby'su. Ta dražbena hiša pa se je lotila leto in pol trajajočega raziskovalnega projekta, cilj katerega je, da bi prišli do resničnega pripisa avtorstva in vrednosti slike.

Sklep preiskave: gre za Rembrandtovo lastnoročno delo
Po preiskavi, ki je med drugim vključevala analizo z rentgenskimi žarki in infrardeče slikanje ter intenzivne razprave z vodilnimi strokovnjaki za Rembrandta, so pri Sotheby'su sklenili, da je slika "Rembrandtovo lastnoročno delo". Posledično je njena vrednost zdaj ocenjena na med 11,5 in 17,3 milijona evrov. Pri Sotheby’su menijo, da jo je Rembrandt naslikal v zgodnji fazi kariere, in sicer okoli leta 1628. Takrat mu je bilo okoli 22 let in je živel v nizozemskem mestu Leiden, sicer svojem rodnem kraju.

V primeru skoraj vseh Rembrandtovih del, ki so v zadnjih treh desetletjih pristala na dražbi, je šlo za "portrete ali študije posamičnih glav upodobljenih likov", so sporočili iz dražbene hiše. Na tem platnu pa je upodobljeno srečanje med tremi kralji oziroma modreci Boltežarjem, Miho in Gašperjem ter malim Jezusom. George Gordon, sopredsednik oddelka za stare mojstre pri Sotheby’su je v pogovoru za CNN dejal, da gre za "fantastično priložnost" v svetu umetnosti. "Dejal bi, da gre za še posebej pomembno delo, saj prispeva k našemu razumevanju Rembrandta na tej ključni točki v njegovem razvoju in karieri, ko je bil očitno zelo ambiciozen ter se je zelo hitro razvijal kot umetnik," je pojasnil.

Nemški umetnostni zgodovinar avtorstvo "odrekel" Rembrandtu
Najzgodnejšo omembo dela je mogoče najti v inventarju amsterdamskega zbiratelja Constantijna Ransta iz leta 1714. Natanko 100 let pozneje so ga ponudili v prodajo in nato znova leta 1822, potem pa je tako rekoč izginilo iz vidnega polja vse do sredine minulega stoletja. Vodilni strokovnjaki za Rembrandta so to delo takrat vključevali v muzejske razstave in ga tudi navajali kot mojstrovo stvaritev. A jo je leta 1960 nemški umetnostni zgodovinar Kurt Bauch, ki je poznal zgolj po črno-beli fotografiji, označil za delo Rembrandtove šole in jo posledično izpustil iz umetnikovega preglednega kataloga, ki ga je takrat sestavljal. Slika je bila po tem "popolnoma spregledana in popolnoma prezrta v literaturi o Rembrandtu", so še zapisali pri Sotheby’su.

Gordon je ob aktualnem dogajanju poudaril še, da so tisti, ki so sliko dražili pri Christie'su pred dvema letoma, "verjetno mislili, da je veliko boljša od opisa in da bi lahko šlo za Rembrandta". Natančna analiza, ki jo je zagnal Sotheby's, pa je nato tudi razkrila številne spremembe in popravke, ki jih je naredila Rembrandtova roka – vključno z avreolo Jezuščka in naglavnim okrasjem Device Marije, so še sporočili iz te dražbene hiše.

"Zelo malo Rembrandtovih pripovednih slik ostaja v zasebnih rokah, zaradi česar je to priložnost za zasebnega zbiratelja ali ustanovo, ki je tako redka kot vznemirljiva," je zapisal Gordon v sporočilu dražbene hiše. "Ta prefinjena slika je v enaki meri produkt Rembrandtovega čopiča in njegovega intelekta. Vse značilnosti njegovega sloga v poznih 20. letih 16. stoletja so očitne tako na vidni poslikani površini kot v spodnjih plasteh, ki jih je razkrila znanost, ki prikazujejo številne spremembe v poteku njegovega ustvarjanja in mečejo svežo luč na njegovo razmišljanje," je še dodal.