"Postavljeno na-mesto sonca" preučuje, kako drevesa in kipi zmajev delujejo po eni strani kot označevalci lokacije po drugi pa določajo meje prehodov. Foto: Gregor Salobir

Prvo mesto je niz drevesnih linij, ki oblikujejo zaščitni pas v avstralski prestolnici Canberra. Pomembno je vedeti, pravi umetnik, da je Canberra plansko oblikovano mesto, ki ga je v petdesetih letih 20. stoletja zasnoval ameriški arhitekt Walter Burley Griffin. Drugo strukturo pa predstavljata dva od štirih betonskih kipov zmajev na Zmajskem mostu v Ljubljani, ki je sam prav tako betoniran.

Predstavitev teh dveh struktur je zasnovana kot odziv na arhitekturo Vetrinjskega dvora, vključuje pa video, fotogrametrijo in zvok. Razstava preučuje, kako drevesa in kipi zmajev delujejo po eni strani kot označevalci lokacije po drugi pa določajo meje prehodov.

Rezident programa SobaZaGosteMaribor
"Razstava obravnava možnosti, na kakšen način se je mogoče pogajati o nespremenljivih strukturnih sistemih, pri čemer se zavzema za moč posredovanja posameznika pri vplivu na te sisteme. Kajti vsak sistem, ki ga je ustvarila človeška roka, je mogoče ne le vzpostaviti, pač pa tudi odpraviti,"
razlaga Gregorčič.

Umetnik je v Slovenijo prišel kot prvi avstralski štipendist Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF). V juliju je bil v Mariboru rezident programa SobaZaGosteMaribor, ki ga od leta 2011 vodi nevladna organizacija Pekarna Magdalenske mreže.

"Zanima me, kaj pomeni biti končni uporabnik betonskih sistemov in njihovih učinkov? Kaj pomeni biti sredi neprestane materialne standardizacije, ki jo beton izvaja? Kako lahko umetnost uporabimo kot kritično orodje za spoprijemanje z vsakdanjo resničnostjo življenja v takšnem svetu, ki ga določa beton?" pravi Ren Gregorčič. Foto: Gregor Salobir

Biva v Canberri in je dejaven v tamkajšnjih slovenskih in staroselskih skupinah. Tokrat je bil na svojem prvem obisku v Sloveniji, deželi svojih starih staršev po očetu, opisujejo v Pekarni.

Deluje na področju kiparstva in prostorskih praks. V svojem delu se ukvarja predvsem z raziskovanjem materialov in prostorskih konfiguracij urbanih krajin ter z razmerji med materialnostjo, obliko, strukturo in močjo. Gregorčičeva doktorska raziskava na avstralski državni univerzi temelji na njegovi umetniški praksi.

Pri tem se osredotoča na raziskovanje sodobnih industrijsko proizvedenih betonskih izdelkov in urbanih struktur iz litega betona. Cilj študije je ustvariti korpus kritičnih raziskav in umetniških del o prevladi betona kot urejevalnega sistema in okoljskega posrednika.

Razstava je na ogled do 19. avgusta.