Rafaelovo pripravljalno študijo bo 25. oktobra poskušala prodati dunajska dražbena hiša Dorotheum.

Rafael (1483–1520), Študija za bitko pri Milvijskem mostu. 22 x 24 cm. Foto: Dorotheum
Rafael (1483–1520), Študija za bitko pri Milvijskem mostu. 22 x 24 cm. Foto: Dorotheum

Gre za Študijo za bitko pri Milvijskem mostu, ki je ocenjena na od 400.000 do 600.000 evrov. Na prvi strani je z rdečo kredo narisan konj z jezdecem, na hrbtni strani pa je risba Rafaelovega pomočnika Polidora da Caravaggia, ki je verjetno nastala pozneje. Po navedbah dunajske dražbene hiše je profesor Univerze v Cambridgeu Paul Joannides potrdil atribuciji obeh risb, torej Rafaela na sprednji strani in Polidora da Caravaggia na hrbtni.

Poslikave papeževih sprejemnih prostorov
Rafaelova risba je pripravljalna študija za istoimensko stensko upodobitev bitke med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem, ki je potekala 28. oktobra 312 in je del obsežne stenske poslikave Konstantinove sobe (Sale di Constantino), ene od vatikanskih stanc. Tedaj so bile to sobe papeškega stanovanja, danes pa so del Vatikanskih muzejev. Rafaelu je poslikavo prostorov leta 1508 ali 1509 naročil papež Julij II., po njegovi smrti leta 1513 pa je s programom nadaljeval Leon X. Vendar tudi Rafaela je smrt prehitela, preden bi z delavnico delo dokončal. Po njegovi smrti so delo dokončali njegovi pomočniki Gianfrancesco Penni, Giulio Romano in Raffaellino del Colle, projekt pa se je končal prav s freskami v Konstantinovi sobi. Bitko pri Milvijskem mostu je naslikal Giulio Romano. Poleg Konstantinove sobe tvorijo stance še Stanza di Eliodoro – Heliodorova soba, Stanza della Segnatura – Soba podpisov in Stanza dell'Incendio del Borgo – Soba požara v Borgu.

Prizor bitke je po Rafaelovi smrti naslikal Giulio Romano v sodelovanju z drugimi člani mojstrove delavnice. Pri tem so sledili Rafaelovi zasnovi. Foto: Peter Horree/Alamy/Dorotheum
Prizor bitke je po Rafaelovi smrti naslikal Giulio Romano v sodelovanju z drugimi člani mojstrove delavnice. Pri tem so sledili Rafaelovi zasnovi. Foto: Peter Horree/Alamy/Dorotheum

Bitka pri Milvijskem mostu je osredji prizor Konstantinove sobe in kot upodobitev zgodovinske zmage krščanstva nad poganstvom vrhunec ikonografskega programa stanc, enega najbolj ambicioznih slikarskih podvigov tistega časa.

Poslikava največje od dvanajstih sob se je začela šele po Rafaelovi smrti. Celotna ikonografija stance je posvečena zmagi krščanstva nad poganstvom, ki jo ponazarja z zgodbo cesarja Konstantina Velikega. Gre torej za upodobitev bitke med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem. Po legendi naj bi Konstantin pred bitko sanjal križ na nebu in glas, ki mu je dejal, da ga v bitki pri Ponte Milviu čaka zmaga, če bo križ uporabil kot svoj prapor. To naj bi se tudi zgodilo in cesar je zmago pripisal krščanskemu Bogu.

Pogled na celoten prizor bitke. Foto: Wikipedia
Pogled na celoten prizor bitke. Foto: Wikipedia
Konstantinova soba je posvečena zmagi krščanstva nad poganstvom. Foto: Dorotheum. Foto: Mark Green/Alamy Stock Photo/Dorotheum
Konstantinova soba je posvečena zmagi krščanstva nad poganstvom. Foto: Dorotheum. Foto: Mark Green/Alamy Stock Photo/Dorotheum

Znane le tri pripravljalne študije
Freska predstavlja spopad dveh vojsk v dramatičnem trenutku srditega spopada. Pripravljalne študije so bile obvezen del ustvarjalnega procesa ob pripravi tako monumentalnega in zapletenega množičnega prizora. Danes poznamo le tri študije za prizor – poleg risbe, ki gre na dunajsko dražbo še dve – ena je v lastni Louvra, druga pa Muzeja Ashmolean v Oxfordu.

Sorodna novica Petsto let od slovesa Rafaela, mojstra, ki "ni živel kot navaden slikar, ampak kot vladar"

"Kompozicijski in slogovni detajli potrjujejo, da gre za pripravljalno študijo, ki jo je za slovite freske naslikal Rafael," meni Mark MacDonnell, ki je pri dražbeni hiši specialist za umetnost starih mojstrov. "Ima energijo, moč, gibanje in kakovost, zaradi česar je delo izjemna redkost."

Risba je bila do 30. let 20. stoletja v zasebnih rokah, takrat pa jo je verjetno pridobil učenjak in zbiralec Iohan Quirijn van Regteren Altena. Leta 1940 je reprodukcijo risb na obeh straneh objavil v britanski umetnostnozgodovinski reviji The Burlington Magazine in ju pripisal Petru Paulu Rubensu. Leta 2015 so delo na dražbi Christie’s v Parizu prodali trenutnemu lastniku. Dražbeni katalog jo je navajal kot delo italijanske šole 16. stoletja.