Predstavilo se bo več kot 40 vrhunskih intermedijskih umetnikov z vsega sveta, ki premikajo meje in razumevanje vloge sodobnih umetniških praks.

Foto: Miha Godec
Foto: Miha Godec

Odprtje festivala bo v petek, 15. novembra, na treh lokacijah. Najprej, ob 17.30, bo prva pred-otvoritev v Galeriji Agorè na ulici Rastello 48 v sosednji Gorici. Tam se predstavljajo umetniki Miriam Raggam, Hanns Holger Rutz, Nayari Castillo in Reni Hofmüller s svojo subtilno postavitvijo mešanih medijev »Meandriranja«. V instalaciji so zbrali fizične podatke mesta in jih pretvorili v zvoke, te pa poslali skozi generator kompozicij. Druga pred-otvoritev bo ob 19-ih v Novi Gorici, v prostorih Ex-Diamonda na Delpinovi 20. Tam bo na ogled postavljena visokonapetostna instalacija »Zvezdna dolina« - Sirius umetnikov Marka Peljhana in Matthewa Biedermana, ki skozi logiko umetne inteligence, prignane do absurda, preizprašujeta meje militantnega.

Marko Peljhan, Mathew Biederman, Zvezdna dolina (Sirius). Foto: Pixxelpoint
Marko Peljhan, Mathew Biederman, Zvezdna dolina (Sirius). Foto: Pixxelpoint

Osrednja razstava v Mestni galeriji
Osrednji uvodni dogodek Pixxelpointa, glavna otvoritev, bo ob 20-ih v Mestni galeriji Nova Gorica. Tam je tudi osrednja razstava festivala. Na njej Špela Petrič dekodira parajezik rastlin (za to je dobila odlikovanje na zadnji Ars Eletronici) v bioumetnostnem procesu Nociceptor. Razumljiv je tudi ali predvsem gluhim – skozi ta proces tudi izpelje delo »Inštitut za neopazne jezike: Branje z ustnic.« Srbski umetnik Dejan Grba skupaj s švicarskim umetnikom Phillipeom Kocherjem v delu »Študija 7/0: z napakami ustvarjena animacija« prikazuje izsledke raziskave o nenatančnosti sistema GPS kot generatorja konceptualnega izvornega materiala za ustvarjalno procesiranje in izraz. Sašo Sedlaček v posebni fazi dela »Om za kovanec« zavaja k brezdelnemu pridelovanju kripotovalut. Libanonska umetnica in raziskovalka Laure Keyrouz preverja napon resničnosti v projektu CHAL – »Človeško omrežje, projekt digitalnega arhiva«, kjer literatura preči umetnostne prakse skozi digitalizirane medčloveške vezi. Avstrijska umetnica Helene Thümmel video-gestikulira pokrajino kot vmesnik percepcije in pomnjenja v navidezno naključni novogoriški izložbi. Narvike Bovcon in Aleš Vaupotič pa raziskujeta »Literarne pešpoti« med goriško, Tržaško pokrajino in Furlaniji kot geolocirano povečano resničnost, ki usmerja pozornost na pomenske odtenke obdajajočega nas sveta. Tui so pogosto navzoči le implicitno, različno za različne skupnosti. Ob festivalu je izšel tudi dvojezičen zbornik s predstavitvijo vseh projektov in sodelujočih umetnikov.

Mnoga prizorišča Pixxelpointa
Poleg treh osrednjih galerijskih prostorov na obeh straneh meje, festival sodobnih umetniških praks oživlja še mnoga druga prizorišča – Kulturni center Mostovno, Goriško knjižnico Franceta Bevka, novogoriški Kulturni dom, prostore Arcturja, znanega po superračunalniku, novogoriške Hitove igralnice in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Nenajavljeno pa bodo oživele še nekatere druge lokacije med Novo Gorico in Gorico. Tako bo berlinski performativni prostor Grüentaler9 v mobilni izpeljanki »Bys220« kuratorke Teene Lange vzdolž nemških avtocest v novogoriško mestno tkivo uvozil izvirne incidente navdihujočih performerk in umetnostnih raziskovalk. Performans se lahko v času festivala pojavi tako rekoč kjerkoli ali kadarkoli na Pixxelpointu 2019. Kromberško industrijsko cono pa bo med 16. in 18. novembrom s kultrunim središčem Nove Gorice povezala razširjena vizija resničnosti Bulva podjetja Arctur. Pomembni bosta okrogli mizi o Minifestivalih (17.11. ob 16-ih v ex-Diamondu, Nova Gorica) in Nove umetnosti za nova mesta (21.11., tudi ex-Diamond), zagotovo bo odmeven MAST simpozij – Med umetnostjo, znanostjo in novimi tehnologijami(18. in 19.11., ex-Diamond), zvrstile se bodo številne glasbene, instalacijske, gibalne in predvsem umetnostno izzivalne delavnice… In seveda, v sodelovanju s Pixxelmusic bo tudi glasba - od elektronskih raziskav med zvokom in sliko ali konceptualnega rejva do dobrega starega etno-jazza. Neobičajen bo zagotovo rejv Heallo v igralnici in hotelu Park, kjer bosta kurator Purg in Slavko Glamočanin tvegala hekersko preobrazbo igralnih avtomatov v glasbila.

Spela Petrič, Inštitut za neopazne jezike - branje ustnic, 2018. Foto: Miha Fras
Spela Petrič, Inštitut za neopazne jezike - branje ustnic, 2018. Foto: Miha Fras

Družba in tehnologije

"Pixxelpoint tudi v svoji jubilejni, 20. ediciji, problematizira široko polje raziskovanja sodobne intermedijske ustvarjalne produkcije, ki vse bolj temelji na interdisciplinarnih povezavah umetnikov z znanostjo in novimi tehnologijami, od raziskovanja umetne inteligence, navidezne resničnosti, podatkovnih zbirk vse do robotike ter algoritmov in naprednih programskih okolij,” poudarja letošnji kurator Peter Purg.

Purg sicer na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici kot izredni profesor vodi modul Novi mediji v do-/podiplomskih programih Digitalne/Medijske umetnosti in prakse. Po doktoratu iz medijske umetnosti, komunikologije in literature na Univerzi v Erfurtu, Nemčija, objavlja v poljih umetnostne pedagogike, medijske ekologije, skupnostne umetnosti in interdisciplinarne ustvarjalnosti. Njegovi performanci in intermedijska dela segajo od instalacij in intervencij v javnem prostoru do udeležbenih procesov. Na novogoriško/goriškem Pixxelpointu se še sprašuje: "Kako se je v dveh desetletjih spremenila vloga (odgovornega, kritičnega) uporabnika medijskih tehnologij in mediatiziranih vsebin? Je resničnost še sploh dostopna, kaj šele preverljiva? Pixxelpoint preverja aktualno dostopno resničnost in neguje dvom o dogajanju na vmesniku. Prav tam se namreč odvijajo nemara še zadnje prerazporeditve moči pred kapitulacijo človeka pod vsemogočnim strojem, ki krmili čustva, preureja misli in laže čutom – v čigavem že interesu? Kako znanost, umetnost in izobraževanje v partnerstvu z umetnostjo še lahko (so/raz)oblikujejo to resničnost. Kakšen vmesnik potrebujejo za pristen stik z njo? Ali sodobne stroje in programe njihovega delovanja zares (še) razumemo, onstran spoliranega vmesnika in prijaznih navodil za uporabo? Človek v stroje projicira svoje želje, ne da bi jih ti bili zmožni (ali voljni oziroma sprogamirani) uresničiti. Tehnooptimizem se vrača kot razbita ogledalna slika bizarnega mozaika naših slabosti, norosti in nesmislov."

Maria Judova, Constanitine Nisidis Kykeon. Foto: Andreas Etter
Maria Judova, Constanitine Nisidis Kykeon. Foto: Andreas Etter

Svet postaja podoba virtualno zmanipuliranih informacij
Pavla Jarc, direktorica novogoriškega Kultrunega doma in vodja projekta Pixxelpoint, opozarja: "Ukvarjanje s sodobno vizualno prakso s seboj nosi nedvomno tudi družbeno odgovornost. In ta je (tudi) objekt raziskovanja sodobnih vizualnih umetnikov. Svet namreč postaja zgolj podoba virtualno zmanipuliranih informacij, ki prek očesa fascinirajo um. Podoba vizualnega sveta se je na psihološki opni spojila z ekranom. Oko tako postane senzor, ki mu novi mediji odvzamejo princip empatije in čustvene inteligence. Sodobnik postaja vse bolj nedejaven, medtem ko so stroji vse bolj živi. To pa nas postavlja pred vrsto dilem, od tega da ugotavljamo, kako se spreminjajo tako naši načini komuniciranja, dela, zabave in s tem vsakodnevno življenje, kot tudi naše pojmovanje in percepcija umetnosti. Za razumevanje oziroma spoznavanje slednje pa je potrebno vzpodbuditi številčnejše, na kakovosti in novih modelih predstavljanja temelječe prezentacije intermedijske umetnosti in kritičen diskurz o njej."

In to je naloga, vloga, poslanstvo festivala Pixxelpoint, ki je že uveljavljena blagovna znamka v polju sodobne umetnosti in je nedvomno eden od najbolj prepoznavnih projektov novogoriškega Kulturnega doma. Z enotedenskim festivalom Pixxelpoint pa se tudi zaključuje festivalsko leto v Novi Gorici, mestu kulture, ki skupaj s sosednjo Gorico kandidirata za Evropsko prestolnico kulture 2025.

20. Pixxelpoint povezuje obe Gorici