Kofetarica, ki jo je Ivana Kobilca naslikala leta 1888 v Münchnu, je spadala med tista dela, ki so bila slikarki posebej ljuba, zato se od nje do konca ni ločila. Po smrti jo je zapustila nečakinji. Foto: Narodna galerija
Kofetarica, ki jo je Ivana Kobilca naslikala leta 1888 v Münchnu, je spadala med tista dela, ki so bila slikarki posebej ljuba, zato se od nje do konca ni ločila. Po smrti jo je zapustila nečakinji. Foto: Narodna galerija

Kot poroča današnje delo, bo slika do sredine junija na ogled v koprski galeriji Ex Arte, v drugi polovici junija pa bo razstavljena v ljubljanski Ex Arte. Kot časopis navaja besede Borisa Žbona iz galerije, imajo za študijo enega najbolj znanih slovenskih slikarskih del že nekaj resnih ponudb in niso zainteresirani za prodajo takih del državnim galerijam ali podjetjem, ker se v takem primeru zgodi, da se slika ne znajde več na trgu, od katerega galeristi živijo.

Po podatkih galerije je delo nastalo leta 1888 in bilo sto let v lasti Ivane Kobilce in njenih dedičev. Ti so jo pozneje prodali bogatemu slovenskemu zbiralcu, ta drugemu, zdaj pa se v tridesetih letih slika tretjič prodaja. Kot še dodaja, so v teh letih prodali veliko dražjih slik, vendar tako kultne še niso imeli.

Sorodna novica Skodelica, iz kakršne pije Kofetarica Ivane Kobilce

Glede cene Žbona pravi, da če imamo dovolj narodne samozavesti, jo bodo prodali za več kot zahtevanih sto tisoč evrov, če pa tega nimamo, jo bodo za manj. Slika je brez poka ali praske, le malenkost so na njej vidni robovi okvirja. Restavrirana še ni bila, po njegovih besedah je tudi dokaj čista in nekaj časa je še ne bo treba očistiti.

Izvedenec Ferdinand Šerbelj je po navedbah časopisa sliko opisal kot olje na umetniškem kartonu velikosti 27 krat 20 centimetrov in brez signature. Na hrbtu kartona sta vtisnjena reliefni žig proizvajalca kartona in žig münchenskega prodajalca (na hrbtu je cena 70 mark, kolikor je verjetno leta 1888 stal karton).

Po Šerbeljevih besedah sta bili do pred kratkim znani dve študiji glave starke s kučmo. Leta 2003 je bila v Narodnem muzeju prvič razstavljena tudi ta študija in bila vnesena v katalog opusa Ivane Kobilca Narodne galerije. Kobilci je bila Kofetarica precej ljuba in je ni želela prodati, po smrti pa jo je zapustila nečakinji.

Kot je za časopis povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, delo za Narodno galerijo ni neodložljiv nakup, cena pa jim ne ustreza. Delo je pomembno za likovni prostor, če ga vsi skupaj želimo bogatiti, saj prispeva k našemu ustvarjalnemu premoženju, pravi.