Jakob Omphalius se je rodil leta 1500, rojstnih podatkov Elizabeth ne poznamo, je bila pa po portretu sodeč precej mlajša od moža. Jakob je študiral v Kölnu, Utrechtu in Leuvnu, na pariški Sorboni pa je v letih 1529–1930 zaključil študij prava in nato v naslednjih letih še v Toulousu. Jakob in Elizabeth sta imela 13 otrok. Potem ko je Jakob leta 1567 umrl, se je Elizabeth znova poročila. Foto: EPA
Jakob Omphalius se je rodil leta 1500, rojstnih podatkov Elizabeth ne poznamo, je bila pa po portretu sodeč precej mlajša od moža. Jakob je študiral v Kölnu, Utrechtu in Leuvnu, na pariški Sorboni pa je v letih 1529–1930 zaključil študij prava in nato v naslednjih letih še v Toulousu. Jakob in Elizabeth sta imela 13 otrok. Potem ko je Jakob leta 1567 umrl, se je Elizabeth znova poročila. Foto: EPA
Jeseni bodo Jakobov portret restavrirali. Foto: Wikipedia
Jeseni bodo Jakobov portret restavrirali. Foto: Wikipedia

Bartholomäus Bruyn starejši (1493–1555) je imel v Kölnu veliko posla. Cela generacija tamkajšnjih veljakov se je dala slikati k temu uglednemu slikarju, ki je imel smisel za detajl, znal veličastno upodobiti draperijo in prepričljivo karakterizirati obraze. Medtem ko je prejel le malo naročil samostojnih portretov, pa so v njegovo delavnico redno zahajali zakonski pari, ki so si tudi v svojem domu zaželeli tako priljubljen zaročni oziroma poročni portret v formi diptiha.

Med njimi sta bila tudi Jakob in Elisabeth, ki sta bila v času nastanka diptiha še zaročenca, kar med drugim nakazujejo kite, ki kukajo izza zaročenkine kape, okrašene z biseri. Medte ko ima odvetnik in učenjak Jakob v rokah prepognjeno pismo, ima njegova zaročenka vejico, ki simbolizira njeno ljubezen. Portreta povezuje modro ozadje in kamniti parapet, na katerem počivata roki obeh upodobljencev.

Poti Jakoba in Elisabeth sta se razšli leta 1896, ko je bil diptih prodan na dražbi v Londonu. Leta 1912 je njena podoba pristala v zbirki Rijksmuseuma, ki ga je nato leta 1951 v dolgoročno posojo poslal muzeju Mauritshuis.

Vse odtlej je Elisabeth tam visela sama, sledi za portretom njenega moža so bile namreč že davno izgubljene. Vsaj do pred kratkim.

Diptih je nastal v letih 1538 oz. 1539 in po navedbah pomembno dopolnjuje njihovo zbirko severnorenesančnega portreta. Foto: EPA
Diptih je nastal v letih 1538 oz. 1539 in po navedbah pomembno dopolnjuje njihovo zbirko severnorenesančnega portreta. Foto: EPA
Elizabetin portret je prišel v muzej leta 1951. Foto: Wikipedia
Elizabetin portret je prišel v muzej leta 1951. Foto: Wikipedia

Skrivna pot Jakobovega krila
Misterij se je začel sicer razpletati že pred dvajsetimi leti, ko je kustosinja za slikarstvo v Maurithiusu Ariane van Suchtelen na nizozemskem umetnostnozgodovinskem inštitutu odkrila fotografijo Jakobovega krila. A takrat je uspela le potrditi, da gre gotovo za polovico omenjenega diptiha, medtem ko so konkretnejše sledi do njegovega nahajališča ostale neznanka.

Maja lani se je pojavila Jakobova polovica na manjši dražbi v Parizu kot "portret neznanega moža". Nezavedajoč se, kaj ima pred seboj in kdo je na sliki, je portret kupila ženevska Galerie De Jonckheere. Zatem se je med strokovnjaki kmalu razširila novica o najdbi Jakoba, zanj so izvedeli tudi v Mauritshuisu, kjer so takoj sprožili proces za pridobitev dela.

Jeseni osvežena in uokvirjena skupaj na ogled
Znova združeni diptih bo na ogled do 4. oktobra, zatem pa gre Jakobov portret v muzejsko restavratorsko delavnico. Elizabethino krilo je že bilo restavrirano. Za obe deli so po zgledu nekega drugega Bruynovega dela na novo izdelali okvirja, da sta znova enotna.