La Montagne, Germaine Richier. Foto: EPA
La Montagne, Germaine Richier. Foto: EPA

Center Pompidou ji več kot 60 let pozneje posveča obsežno retrospektivo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Richier se je rodila leta 1902 v Gransu v Franciji, in študirala na Šoli za likovno umetnost v Montpellieru.

Na ogled je približno 200 kipov, gravur in risb, ki odražajo globoko radikalno umetnost Germaine Richier (1902–1959), s katero je umetnica v 40. letih prejšnjega stoletja dosegla mednarodno priznanje. Medtem ko se v njenih portretih še čuti vpliv Augusta Rodina in Antoina Bourdella, katerih učenka je bila, je njeno avtorsko delo po drugi svetovni vojni postalo vse izrazitejše.

Skulpturi Buste n12' iz leta 1933 in Junij 40 iz leta 1940. Foto: EPA
Skulpturi Buste n12' iz leta 1933 in Junij 40 iz leta 1940. Foto: EPA

Ustvarila je masivne figure, ulite iz brona in svinca, pa tudi hibridna fantastična bitja, kot sta netopir in ženske žuželke. S svojimi hermafroditi, ki simbolizirajo njeno vizijo propadanja človeštva, je tako formalno kot tematsko orala ledino. V domeni, v kateri so prevladovali moški, se je kiparki uspelo uveljaviti v nekaj letih.

Tanke, deformirane himere
"Njeni provokativni hibridi človeških oblik, križanih s pajki, krastačami in rastlinskimi elementi, opustošeni in napačno oblikovani, so prepojeni z globoko fascinacijo nad mitologijo in eksistencialno filozofijo,"
so o njej zapisali pri avkcijski hiši Sotheby's v Londonu. Po drugi svetovni vojni se je njen slog razvil v napol abstraktne figure, po katerih je najbolj znana: tanke, deformirane himere, ki izražajo fizično in psihično travmo vojne.

Mož nevihte in ženska orkana, 1947–1949. Foto: EPA
Mož nevihte in ženska orkana, 1947–1949. Foto: EPA

"Leta 1950 je zaslovela tudi s svojo sporno upodobitvijo križanja, ki jo je naročila cerkev Assy – škof je odstranil kip brez obraza, podoben pritvaram. V poznih 40. in 50. letih 20. stoletja je postajala vse bolj cenjena, razstavljala je na treh zaporednih beneških bienalih in prejela nagrado za kiparstvo na bienalu v São Paulu," še poudarjajo pri Sotheby's.

Umrla je leta 1959 zaradi raka, kmalu po odprtju documente 2, na kateri je sodelovala. Danes njena dela hranijo v zbirkah Tate v Londonu, v Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu in v parku Tuilerije v Parizu.

Razstava v pariškem Centru Pompidou bo na ogled do 12. junija.