![La Montagne, Germaine Richier. Foto: EPA La Montagne, Germaine Richier. Foto: EPA](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2023/03/06/66064425.jpg)
Center Pompidou ji več kot 60 let pozneje posveča obsežno retrospektivo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Richier se je rodila leta 1902 v Gransu v Franciji, in študirala na Šoli za likovno umetnost v Montpellieru.
Na ogled je približno 200 kipov, gravur in risb, ki odražajo globoko radikalno umetnost Germaine Richier (1902–1959), s katero je umetnica v 40. letih prejšnjega stoletja dosegla mednarodno priznanje. Medtem ko se v njenih portretih še čuti vpliv Augusta Rodina in Antoina Bourdella, katerih učenka je bila, je njeno avtorsko delo po drugi svetovni vojni postalo vse izrazitejše.
![Skulpturi Buste n12' iz leta 1933 in Junij 40 iz leta 1940. Foto: EPA Skulpturi Buste n12' iz leta 1933 in Junij 40 iz leta 1940. Foto: EPA](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2023/03/06/66064423.jpg)
Ustvarila je masivne figure, ulite iz brona in svinca, pa tudi hibridna fantastična bitja, kot sta netopir in ženske žuželke. S svojimi hermafroditi, ki simbolizirajo njeno vizijo propadanja človeštva, je tako formalno kot tematsko orala ledino. V domeni, v kateri so prevladovali moški, se je kiparki uspelo uveljaviti v nekaj letih.
Tanke, deformirane himere
"Njeni provokativni hibridi človeških oblik, križanih s pajki, krastačami in rastlinskimi elementi, opustošeni in napačno oblikovani, so prepojeni z globoko fascinacijo nad mitologijo in eksistencialno filozofijo," so o njej zapisali pri avkcijski hiši Sotheby's v Londonu. Po drugi svetovni vojni se je njen slog razvil v napol abstraktne figure, po katerih je najbolj znana: tanke, deformirane himere, ki izražajo fizično in psihično travmo vojne.
![Mož nevihte in ženska orkana, 1947–1949. Foto: EPA Mož nevihte in ženska orkana, 1947–1949. Foto: EPA](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2023/03/06/66064422.jpg)
"Leta 1950 je zaslovela tudi s svojo sporno upodobitvijo križanja, ki jo je naročila cerkev Assy – škof je odstranil kip brez obraza, podoben pritvaram. V poznih 40. in 50. letih 20. stoletja je postajala vse bolj cenjena, razstavljala je na treh zaporednih beneških bienalih in prejela nagrado za kiparstvo na bienalu v São Paulu," še poudarjajo pri Sotheby's.
Umrla je leta 1959 zaradi raka, kmalu po odprtju documente 2, na kateri je sodelovala. Danes njena dela hranijo v zbirkah Tate v Londonu, v Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu in v parku Tuilerije v Parizu.
Razstava v pariškem Centru Pompidou bo na ogled do 12. junija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje