V okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja se v Bruslju predstavlja tudi slovenski kostumograf Alan Hranitelj z razstavo Omara norega klobučarja, pripravljeno v sodelovanju s scenografom Markom Japljem. Razstavo, ki bo v prostorih Sveta EU-ja na ogled do konca leta, je danes odprl minister za kulturo Vasko Simoniti.

Hranitelj nas z Omaro norega klobučarja popelje kot Alica iz čudežne dežele skozi zajčjo luknjo v fascinanten svet domišljije in nore ustvarjalnosti, je ob odprtju povzel Simoniti. K temu je dodal, da ustvarjalnost ni omejena le na umetnost, temveč je dobrodošla tudi drugod, na primer v politiki.

Kje so vzporednice med kostumografijo in politiko?
V Hraniteljevi omari so neskončno barvite umetnine, ki imajo pravljičen in psihedeličen učinek na naše čute, popeljejo nas v vzporedne svetove in nas na edinstven način povežejo s celotnim vesoljem, je opisal minister. Ob tem je izpostavil željo, da bi "v neki drugi omari", skupni evropski omari, hranili pozitivne in napredne zamisli, skupne vrednote in žlahtno demokracijo ter da na vratih omare nikoli ne bi bilo ključavnice in ključa.

Sorodna novica Simoniti ob odprtju: Mislim, da smo lahko veseli, da je do razstave prišlo.

"Želim si, da bi iz te skupne evropske omare lahko vse članice enakovredno in enakopravno dodajale in jemale vse, kar je dobrega. Kajti vse, kar je v tej omari dobrega za eno državo, mora biti dobro za drugo državo. In mora biti dobro za Evropo kot celoto. Takšna je tudi ideja Evropske unije," je še dodal.

"Barvita", "imenitno postavljena"
Razstava je po ministrovih besedah imenitno postavljena in tako barvita, da pritegne vsak pogled. Poleg tega vzame malo časa in naredi velik vtis, je še povedal Simoniti, ki meni, da je Hranitelj imeniten umetnik z bujno domišljijo, ki lahko odlično predstavlja tako slovenske interese kot sebe.

Umetnost kot signal vrnitve v normalo
Slovenska razstava ima z vidika koronske krize tudi poseben pomen v prizadevanjih za vrnitev v normalo, pa je v nagovoru ob odprtju poudaril generalni sekretar Sveta EU-ja, Danec Jeppe Tranholm-Mikkelsen, ki je bil nazadnje na odprtju razstave rotirajočega predsedstva pred letom in pol.

Generalni sekretar je poudaril, da daje čas predsedovanja članici Unije priložnost, da vse spomni, kdo je in za kaj se zavzema, tudi skozi kulturne dogodke, torej ne samo z besedami in odločitvami, temveč tudi z umetniškim izražanjem.

Mojster odsoten
Hranitelja, ki je ves pretekli teden v Bruslju osebno sodeloval pri postavljanju razstave, danes na odprtju ni bilo zaradi drugih obveznosti, so pojasnili na slovenskem stalnem predstavništvu pri EU-ju.

Retrospektiva celotne kariere
Omara norega klobučarja predstavlja del več kot tridesetletnega Hraniteljevega opusa ustvarjanja za gledališke, operne in plesne predstave, filme in razstave, ki šteje več kot 400 kostumografij in sodelovanj pri različnih umetniških projektih.

Razstava je na ogled na sedežu Sveta EU-ja in Evropskega sveta, kjer sprejemajo odločitve ministri in voditelji članic Unije. Del razstave je v stavbi Justus Lipsius, v bližini notranjega vhoda v prostore Sveta EU-ja, del pa na mestu, kjer voditelji prihajajo na zasedanja. Na ogled je izbor 20 vitrin od 38, kolikor smo jih lahko videli na Ljubljanskem gradu.

Hraniteljeva razstava sodi v niz kulturnih dogodkov v sklopu drugega slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Simoniti je v ponedeljek v Evropskem parlamentu v Bruslju odprl tudi razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti z naslovom Živimo v vznemirljivih časih.

Slovenski kulturni dogodki v Bruslju se bodo nadaljevali tudi v sredo, ko bodo v Parku državljanov slovesno odprli projekt digitalne platforme Europe Readr, ki ponuja brezplačen dostop do literarnih del različnih zvrsti v vseh uradnih jezikih EU-ja. V četrtek bo v okviru tega projekta tudi literarni dogodek.

V spomin na svoje prvo predsedovanje Svetu EU-ja je Slovenija v prvi polovici leta 2008 na Schumanovem krožišču v Bruslju postavila monolit iz marmorja, na katerem so v vseh 23 uradnih jezikih Unije napisane besede Franceta Prešerna - Žive naj vsi narodi.