Vodstvo van Goghovega muzeja v Amsterdamu odkritja in prodaje slike ni javno komentiralo, je pa delo v februarju potovalo v Amsterdam, najverjetneje z namenom avtentifikacije. Foto: AP
Vodstvo van Goghovega muzeja v Amsterdamu odkritja in prodaje slike ni javno komentiralo, je pa delo v februarju potovalo v Amsterdam, najverjetneje z namenom avtentifikacije. Foto: AP

Najprej se je razvedelo, da je Van Goghova upodobitev pariškega življenja na dražbi lastnika zamenjala za neverjetnih 14 milijonov evrov. A kmalu za tem, popravek: šlo je za "napako" pri spletnem pobiranju ponudb in prodajo je bilo treba ponoviti. V drugo - in dokončno - je najvišja ponudba za nakup slike znašala 11,25 milijonov evrov (s prišteto provizijo bo kupca stala 13,1 milijona evrov.)

Dražbena hiša Sotheby’s je pred današnjo dražbo prodajno ceno slike Scène de rue à Montmartre (Prizor z ulice na Montmartru) napovedala nekje med petimi in osmimi milijoni evrov. A je očitno podcenjevala zanimanje zbirateljev za platno, ki ga je Vincent van Gogh naslikal spomladi 1887, v obdobju, ko je stanoval pri svojem bratu Theu v francoski prestolnici.

Dražba v Parizu je potekala virtualno: ponudbe so sprejemali prek spleta in po telefonu. Do napake je prišlo ravno pri beleženju ponudb prek spleta.

Slika, na kateri je upodobljen par, ki se z roko v roki sprehaja mimo razmajane ograje, za katero stoji mlin, je prišla iz zasebne zbirke neke francoske družine. Javnost je sliko prvič videla šele 24. februarja letos, ko so jo predstavili na tiskovni konferenci.

Slika je dokument nekega časa, ko je bilo 18. pariško okrožje dom impresionistov; sestajali so se predvsem pri mlinu Moulin de la Galette, ki je služil kot plesna dvorana. Družabno sceno v mlinu in njegovi okolici so upodobili številni umetniki, tudi Auguste Renoir in Henri de Toulouse-Lautrec. Foto: AP
Slika je dokument nekega časa, ko je bilo 18. pariško okrožje dom impresionistov; sestajali so se predvsem pri mlinu Moulin de la Galette, ki je služil kot plesna dvorana. Družabno sceno v mlinu in njegovi okolici so upodobili številni umetniki, tudi Auguste Renoir in Henri de Toulouse-Lautrec. Foto: AP

Slika je nastala kot del serije, s katero je van Gogh upodabljal prizore življenja v hriboviti četrti Pariza, nad katero danes kraljuje cerkev Sacre Coeur. Z bratom sta živela le pet minut hoda od prizora z umetnine, o kateri teče beseda – na ulici Lepic.

Van Gogh je v Pariz prispel leta 1886, a je bil že dve leti pozneje utrujen od mestnega vrveža in se je raje preselil na jug Francije. Ostanek njegove žalostne usode, ki se je leta 1890 po obdobju hospitalizacije končala s strelom, je znan.

Mlini na Montmartru (1886): še ena od slik iz van Goghove serije Le Moulin de la Galette. Foto: Wikimedia Commons
Mlini na Montmartru (1886): še ena od slik iz van Goghove serije Le Moulin de la Galette. Foto: Wikimedia Commons

Kaj se je s sliko torej dogajalo po letu 1887?
Ohranil se ni noben dokaz, da bi avtor sliko podaril svojemu bratu Theu, ki je prejel večino njegovih stvaritev. Znano je, da Vincentove slike takrat nikakor niso šle v prodajo, zato je čisto mogoče, da je Scène de rue à Montmartre izmenjal s katerim od svojih umetniških prijateljev – denimo s Pèrom Julienom Tanguyem, ki je van Goghu prodajal barve in tudi skladiščil številna njegova dela.

O zgodnjih letih slike torej ne vemo ničesar: sled za njo se znova pojavi šele leta 1920, ko jo je kupila družina, ki jo je zdaj prodala. Van Goghovo platno je dolga leta viselo v njihovi domači pisarni. Leta 1972 je ugledni nizozemski umetnostni zgodovinar Abraham Hammacher objavil majhno črno-belo fotografijo slike in ji pripisal poreklo "iz zasebne danske zbirke". Identiteta lastnikov ni znana, a menda so zaradi poslovnih stikov redno potovali v København, kar bi pojasnilo to omembo Danske.

Za koliko so torej sliko leta 1920 kupili? Dokončnega odgovora nimamo, da pa se ugibati. Primerljivo van Goghovo delo je denimo Terasa in razgledna ploščad pri mlinu Blute-Fin na Montmartru, prav tako iz leta 1887. To delo je leta 1924 v Londonu kupila žena nekega newyorškega galerista; zanjo je odštela 300 funtov. Slika Terase je sicer velika približno pol toliko kot tista, ki so jo danes prodali pri Sotheby's, a leta 1924 so cene že narasle v primerjavi z letom 1920. Sklepamo lahko, da je družina, ki je kupila Scène de rue à Montmartre, plačala podobno vsoto.

Če upoštevamo inflacijo, bi 300 funtov iz leta 1924 danes naneslo približno 17 tisoč evrov.