Projekt ima precej dolgo zgodovino, nastajati je začel leta 2011 ob projektu Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine, ko sta umetnostna zgodovinarja Asja Mandić in Michael Fehro pri projektu Treasures of Socialism k sodelovanju povabila Boruta Vogelnika in Mirana Moharja. Takrat so v depoju muzeja prvič videli portrete vseh narodnih herojev Bosne in Hercegovine, približno istih dimenzij, narejenih po naročilu takratnih oblasti. Soočenje z deli, ki so skozi žalostno zgodovino Sarajeva zadnjih let doživela tudi precejšnje poškodbe, je v sebi nosilo tako močan simbolni naboj, da je kmalu začela zoreti nova zgodba znotraj znanega cikla Irwinov, Was ist kunst. Foto: Jaka Babnik
Projekt ima precej dolgo zgodovino, nastajati je začel leta 2011 ob projektu Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine, ko sta umetnostna zgodovinarja Asja Mandić in Michael Fehro pri projektu Treasures of Socialism k sodelovanju povabila Boruta Vogelnika in Mirana Moharja. Takrat so v depoju muzeja prvič videli portrete vseh narodnih herojev Bosne in Hercegovine, približno istih dimenzij, narejenih po naročilu takratnih oblasti. Soočenje z deli, ki so skozi žalostno zgodovino Sarajeva zadnjih let doživela tudi precejšnje poškodbe, je v sebi nosilo tako močan simbolni naboj, da je kmalu začela zoreti nova zgodba znotraj znanega cikla Irwinov, Was ist kunst. Foto: Jaka Babnik

V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 18. uri odprli mednarodno razstavo Irwin: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina – Heroji 1941–1945. Pripravili so jo v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Republike Srbske iz Banjaluke in Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine iz Sarajeva.

Po besedah direktorja Galerije Božidarja Jakca Gorana Milovanovića projekt, ki so ga začeli pred skoraj desetletjem in spada v znani cikel skupine Irwin Was is Kunst oziroma Kaj je umetnost, sproža bogato paleto razmišljanj.

Gre sicer za prvo gostovanje razstave, ki so jo lani prvič predstavili v banjaluškem muzeju sodobne umetnosti, pred predstavitvijo v Sarajevu pa jih bo sledilo še nekaj. Razstava, ki jo bodo uradno odprli danes ob 18.00, bo v Kostanjevici na Krki na ogled do 7. julija. Kostanjeviška galerija se tako z najnovejšim sodelovanjem kot z drugimi svojimi razstavami zadnjega obdobja povezuje in bolj odpira evropskemu prostoru, je še dejal Milovanović.

Direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Banjaluki Sarita Vujković pojasnjuje, da gre za zbirko portretov bosensko-hercegovskih narodnih herojev, ki je nastala v obdobju tako imenovanega socrealizma oziroma med letoma 1948 in 1953. Do te razstave je bila pozabljena in tudi nikoli javno objavljena.

Člani skupine Irwin Andrej Savski, Roman Uranjek in Dušan Mandič so predstavili zasnovo razstave portretov, ki so jih vstavili v svoje znane okvirje, nastale po motivih Zorana Batiča, in jim s tem v desakraliziranem prostoru nekdanje cerkve dali "psevdosvetniški" pridih. Gre tudi za razstavo o vrednotah določenega obdobja, je dodal Savski.

Tako kot Irwin tudi heroji: kolektivno pred individualnim
Po podatkih kostanjeviške galerije razstava prinaša 87 portretov bosansko-hercegovskih narodnih herojev, vstavljenih v značilne Irwinove okvirje in temelji na Irwinovem "retroprincipu" s "potenciranim eklekticizmom".

Gre za manipulacijo z "memorijo vidnega", ki se ga nikakor ne da brati enoplastno in še najmanj zgolj skozi pogled nacionalne ideologije. Treba ga je brati s tremi glavnimi zahtevami, ki od začetka opredeljujejo delo te skupine.

Navedli so programski eklekticizem, primat skupinske identitete pred osebno ter afirmacijo lokalnega in nacionalnega. Skozi ta princip je treba brati tudi množico obrazov na razstavi v Kostanjevici na Krki, kjer gre v postavitvi predvsem za njihov skupni smoter oziroma ontološko potrebo po svobodi.

Kostanjeviška postavitev sicer skupaj z razstavnim prostorom nekdanje samostanske cerkve deluje kot celostna umetnina, so še opozorili.

Prav Irwini so sprožili povezavo in okrepili sodelovanje dveh kulturnih institucij v Bosni in Hercegovini: Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine in Muzeja sodobne umetnosti Republike Srbske. Foto: Jaka Babnik
Prav Irwini so sprožili povezavo in okrepili sodelovanje dveh kulturnih institucij v Bosni in Hercegovini: Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine in Muzeja sodobne umetnosti Republike Srbske. Foto: Jaka Babnik

Irwin: Ena izmed ustanovnih vej NSK-ja
Nastanek umetniške skupine Irwin, v kateri sodelujejo Dušan Mandič, Miran Mohar, Andrej Savski, Roman Uranjek in Borut Vogelnik, sega v leto 1983 in je plod spontanega sodelovanja med mladimi umetniki, takratnimi pripadniki ljubljanskega pankovskega in grafitarskega prizorišča.

Leto pozneje je Irwin začel sodelovati z glasbeno skupino Laibach in Gledališčem sester Scipion Našice in tako zasnoval širši umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK). Temu so se pozneje pridružili še nekateri kolektivi, od grafične do video umetnosti in filozofije. Leta 1992 je Neue Slowenische Kunst prerasla v NSK Državo v času. Za skupino Irwin so številni domači in mednarodni projekti. Njeni člani živijo in ustvarjajo v Ljubljani.

Irwin uokviri pozabljene bosansko-hercegovske heroje