Avtorica koncepta razstave in kustosinja je Bojana Rogelj Škafar, postavitev pa prevprašuje pomenski okvir ene od zbirk tradicije in jo postavlja ob zbirko predmetov, ki nastajajo v sodobnih identifikacijskih družbenih procesih.

Hišni oltarček. Križani, Janez Krstnik in Marija. Les, oljna polihromacija, zlata bronza, v – 66 cm, š – 39 cm, g – 24 cm. Verjetno delo Lovrenca Erzarja, Nasovče. 19. stol. (Zbirka ljudske umetnosti SEM.) Foto: Blaž Verbič/SEM
Hišni oltarček. Križani, Janez Krstnik in Marija. Les, oljna polihromacija, zlata bronza, v – 66 cm, š – 39 cm, g – 24 cm. Verjetno delo Lovrenca Erzarja, Nasovče. 19. stol. (Zbirka ljudske umetnosti SEM.) Foto: Blaž Verbič/SEM

Razstava hkrati sporoča, da je ustvarjanje skupnostne identitete premišljen proces, v okviru katerega poteka tudi izbor simbolnih vizualnih sestavin, ki naj predstavljajo skupnost, so zapisali v muzeju.

Na eni strani je na razstavi predstavljenih več kot sto reprezentativnih predmetov iz SEM-ove zbirke slovenske ljudske umetnosti, na drugi strani pa sodobna svetovna produkcija ljudske umetnosti NSK – od grafik, fotografij, plakatov in predmetov do videov 19 umetnikov, državljanov države NSK v času.

Ena od simbolnih sestavin predstavljanja naroda
Estetsko oblikovani predmeti vsakdanjega in prazničnega načina življenja večinskega prebivalstva na Slovenskem, izdelani med drugo polovico 18. in začetkom 20. stoletja za potrebe pretežno premožnejših kmetij, so bili v času oblikovanja slovenskega naroda od sredine 19. stoletja do začetka 2. svetovne vojne zaradi motivike in ornamentike spoznani in poudarjeni kot znaki slovenskega. Njihova likovna govorica je postala ena od simbolnih sestavin predstavljanja naroda.

Predmeti, ki so jih prepoznavali kot ljudsko umetnost, so bili vir za nastanek narodnega sloga, ki je družbeno-likovna kategorija in se je oblikoval vzporedno s procesom narodovega zorenja. Meščani, ki so si prizadevali izraziti svojo narodno zavest, so gradili hiše in naročali notranjo opremo v narodnem slogu in se oblačili v narodne kostume.

Prisvajanje in interpretacija ikonografije
Razstava morda nekoliko provokativno sopostavlja muzejsko zbirko ljudske umetnosti sodobnim likovnim delom ljudske umetnosti NSK. Ustvarjalci, ki so prvenstveno državljani države NSK v času, svojo pripadnost zamišljeni globalni državi izražajo z umetnostno produkcijo, osnovano na prisvajanju in interpretaciji ikonografije, značilne za produkcijo NSK.

Christian Matzke, NSK država Sarajevo, policijski avto, Milan Fras (Laibach). Legokocke, 25,5x25,5x21 cm, 2006. (Zbirka ljudske umetnosti NSK skupine Irwin.) Foto: SEM
Christian Matzke, NSK država Sarajevo, policijski avto, Milan Fras (Laibach). Legokocke, 25,5x25,5x21 cm, 2006. (Zbirka ljudske umetnosti NSK skupine Irwin.) Foto: SEM

V primeru slovenskega naroda so bili vir teh sestavin predmeti tradicijske kulture, v primeru državljanov države NSK (Neue Slowenische Kunst) pa sodobna umetniška produkcija NSK. Zbirko ljudske umetnosti NSK hrani in zbira skupina Irwin, nastala pa je na pobudo Irwinov in nskstate.com.

Ustvarjalcem ljudske umetnosti NSK sta navdih predvsem glasba in vizualni izraz skupine Laibach in opus skupine Irwin, ki je to tvornost začela zbirati, ji podelila status zbirke in jo s tem institucionalizirala. Temelj ljudske umetnosti NSK so konceptualna izhodišča gibanja NSK, vendar nastaja v vzporednih svetovih posamičnih državljanov in se navezuje na njihove individualne mitologije.

Ustvarjalci ljudske umetnosti NSK na razstavi so Peter Blase, Carsten Busse, Christian Chrobok, Danaja, david K, Meta Grgurevič (z Andrejem Lehrmanom in Juretom Novakom), Haris Hararis, Matjaž Komel, Ivan Kožarić, Charles Krafft, Charles Lewis, Christian Matzke, Emily McMehen, Lili Anamarija No, Daniel Petzold Dape, Avi Pitchon in Valnoir, še piše v sporočilu za javnost.

Odprtje razstave Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine Irwin v Slovenskem etnografskem muzeju bo drevi ob 19. uri.