Panjske končnice za münchenski čebelnjak so poslikali člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) Mira Uršič, Klavdij Tutta, Agata Pavlovec, Igor Banfi, Aleš Sedmak, Robert Lozar, Silva Karim, Nataša Mirtič in Klemen Zupanc. Umetnike je izbrala kustosinja projekta Olga Butinar Čeh.

Panjske končnice, poslikane deščice, ki zapirajo čebelje panje, so kot ljudska umetnost v Sloveniji prisotne od srede 18. stoletja. (Fotografija je simbolična.) Foto: MMC RTV SLO
Panjske končnice, poslikane deščice, ki zapirajo čebelje panje, so kot ljudska umetnost v Sloveniji prisotne od srede 18. stoletja. (Fotografija je simbolična.) Foto: MMC RTV SLO

Po besedah Olge Butinar Čeh je vsak umetnik poslikal po eno panjsko končnico. Vsaka zase je zaključena likovna enota, vse skupaj pa bodo nalepljene neposredno na vrata čebelnjaka, kot hommage panjskim končnicam, ki so tradicionalne spremljevalke čebelnjakov v preteklosti in tudi danes.

Svetovni dan čebel je poklon Slovencu
Spomnila je, da je Organizacija združenih narodov 20. maj, obletnico rojstva pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše, za svetovni dan čebel razglasila leta 2017 na predlog Slovenije. V počastitev letošnjega svetovnega dneva čebel pa so na Generalnem konzulatu RS v Münchnu v sodelovanju z ZDSLU-jem pripravili nadgradnjo slovensko-bavarskega sodelovanja na področju urbanega čebelarstva.

Na strehah policijskih postaj münchenske policije je namreč postavljenih več čebelnjakov, na strehi policijske inšpekcije 11 v središču Münchna pa stojita slovenski in bavarski čebelnjak.

Panjske končnice, poslikane deščice, ki zapirajo čebelje panje, so sicer kot ljudska umetnost v Sloveniji prisotne od srede 18. stoletja. Iz Gorenjske in slovenske Koroške so se razširile na območje celotne države. Večinoma so delo slikarjev samoukov. Značilni so figuralni motivi, na začetku predvsem z nabožno vsebino, pozneje so se jim pridružili posvetni motivi. Danes je znanih več kot 600 motivov, od tega je približno polovica posvetnih.

Čebele so dom dobile nad glavami mož v modrem – na strehi policijske postaje. Foto: BoBo
Čebele so dom dobile nad glavami mož v modrem – na strehi policijske postaje. Foto: BoBo

Mira Uršič živi in ustvarja v Mariboru in Ljubljani. Je tudi pesnica, piše eseje in likovne spremne besede, ilustrirala je več knjig. Klavdij Tutta se ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti. Leta 1993 je ustanovil mednarodni likovni projekt Slovenija odprta za umetnost na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Živi in dela v Novi Gorici in Kranju.

Škofjeloška umetnica Agata Pavlovec se poleg slikarstva ukvarja z organizacijo razstav in prireditev ter pedagoško dejavnostjo in ustvarja scenografije za prireditve. Prekmurski umetnik Igor Banfi živi in ustvarja v Ljubljani in Murski Soboti.

Aleš Sedmak deluje kot slikar, grafični oblikovalec in ilustrator, posveča se tudi pedagoškemu delu. Živi in dela v Kaverljagu pod Padno v Istri. Od leta 2011 je predsednik ZDSLU-ja. Robert Lozar je bil med letoma 1995 in 2000 odgovorni oz. glavni urednik revije Likovne besede. Živi in dela na Butoraju v Beli krajini.

Silva Karim se posveča slikarstvu, oblikovanju in fotografiji ter živi in ustvarja v Ajdovščini. Klemen Zupanc, ki ustvarja v Ljubljani, deluje na področju grafike in slikarstva. Nataša Mirtič pa kot svobodna umetnica živi in dela v Novem mestu.