Rothkove slike iz tega obdobja, se pravi poznih 50. in zgodnjih 60. let, se le redko pojavijo na umetniškem trgu, dosegajo pa vrtoglave cene. Foto: EPA

Dela umetnikov Bauhausa bodo ob stoletnici te pomembne šole razstavili še ta mesec; 20. februarja bodo za šest dni pod naslovom Bauhaus pri stotih na ogled postavili redko videne ključne osebnosti te izredno vplivne nemške umetniške šole. "To bo priložnost videti stvari, ki niso bile na ogled javnosti več desetletij in nikoli v tej konstelaciji," pravi vodja prodaje impresionistične in moderne umetnosti pri hiši Sotheby's Thomas Boyd-Bowman, ki postavitev napoveduje kot najboljšo brezplačno razstavo v mestu.

Med vrhunci razstave, posvečene Bauhausu, bodo slike Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja, Oskarja Schlemmerja, Laszla Moholyja-Nagyja in Lyonela Feiningerja. Foto: EPA
Sto let Bauhausa, šole, ki je na novo napisala pravila dizajna in arhitekture

Na ogled bo 25 del, ki bodo osvetlila izbruh ustvarjalne energije tega prelomnega umetniškega gibanja, ki so ga pred stotimi leti ustanovili v Nemčiji. Obletnico bodo zaznamovale številne prireditve po svetu, od razstav in filmov do simpozijev in plesa. Z njimi bodo proslavili umetniško vizijo Bauhausa, katerega vpliv je navzoč še danes. Kot vrhunce napovedujejo slike Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja, Oskarja Schlemmerja, Laszla Moholyja-Nagyja in Lyonela Feiningerja, umetnikov, ki jih je na šolo Bauhaus privabil njen ustanovitelj, arhitekt Walter Gropius.

Najdragocenejše delo bo olje na platnu Kandinskega Vertiefte Regung (Deepened Impulse) iz leta 1928. Dražili ga bodo 26. februarja, dražitelji pa pričakujejo, da bi lahko doseglo 7,5 milijona funtov. Slika, ki jo je ustvaril med poučevanjem v Bauhausu v kraju Dessau, je meditacija o moči krogov, za katere je menil, da so ključni pri njegovem delu. Šola Bauhaus je delovala v treh nemških mestih (Weimarju, Dessauu in Berlinu) od ustanovitve leta 1919 do razpustitve 1933. Njegovi člani so se razselili po vsem svetu in njena načela razširili na različne konce sveta.

Večina slik, ki bodo na dražbi, je iz zbirke umrle Erike Pohl-Ströher, podjetnice in geologinje, vnukinje Franza in Marie Ströher, ki sta leta 1880 na Saškem ustanovila podjetje z izdelki za nego las Wella.

Razstava, naslovljena Bauhaus pri stotih slavi umetnike in njihovo zapuščino, bo na ogled šest dni po 20. februarju v prostorih dražbene hiše Sotheby's v Londonu. Foto: EPA

Med barvnimi sferami Marka Rothka
Newyorška izpostava Sotheby’s pa po poročanju portala Art Daily kot enega izmed vrhuncev leta pričakuje maja, ko bo na prodaj ponudila Rothkovo abstrakcijo Brez naslova, 1960. Slika, ki jo dražbena hiša prodaja v imenu Muzeja moderne umetnosti iz San Francisca, je torej nastala v obdobju, ko je predstavnik newyorške šole ustvaril najpomembnejša dela faze prepoznavnih abstraktnih barvnih sfer, meglic, zgoščenih v pravokotne forme.

Mark Rothko, Brez naslova, 1960. Foto: Sotheby's

Pomembno delo, nastalo ob vrhuncu Rothkove kariere, je le eno od 19 slik, ki jih je umetnik končal v tem letu. Dokončni prehod iz bolj nadrealistično usmerjene faze prve polovice 40. let 20. stoletja je sicer uresničil že leta 1949, je pa v naslednjem desetletju njegova paleta prešla pomembno premeno od bolj nasičenih in živahnih barvnih tonov k monokromom temnih, nenasičenih barv kostanjeve, temnovijoličaste in črne barve. Brez naslova, 1960 ohranja tudi pomembne krome Rothkovega kolorita – rjavo, belo in predvsem rdečo, ki jo je občudoval na svojem potovanju v Evropo v vili Misterijev v Pompejih, kjer je zadovoljen ugotovil, da je sam že pred srečanjem z antičnim delom to barvo vključil v svojo paleto.

Na Dunaju dela Marka Rothka, velikana abstraktne umetnosti

Brez naslova, 1960 je torej nastala takoj po obdobju, ko je umetnik dobil znamenito naročilo za Seagramovo stavbo (1958–59) in potem ko je zastopal ZDA na Beneškem bienalu leta 1958. Ameriško predstavitev na eni najpomembnejših manifestacij vizualnih umetnosti na svetu je organizirala newyorška MoMA, ki je leta 1961 pripravila tudi edino veliko Rothkovo retrospektivo v umetnikovem življenju.

Od hibridnih form nadrealizma k barvnim meglicam
Ceno bi lahko sliki Brez naslova dvignila tudi posredna povezava z znamenito zbiralko in mecenko Peggy Guggenheim. Zbiralka, velika podpornica predstavnikov newyorške šole, ki so pozneje postali eno vplivnejših poglavij ameriškega slikarstva, je že sredi 40. let prepoznala vizionarskost Rothkovega slikarstva in mu leta 1945 v svoji znameniti Galeriji umetnosti tega stoletja pripravila prvo samostojno razstavo. Leto pozneje je posodila umetnikovo pomembno delo nadrealistične faze Slow Swirl at the Edge of the Sea iz leta 1944 Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu za razstavo Rothkovih del z naslovom Prostor vere, naknadno pa sliko ustanovi tudi podarila. Slow Swirl at the Edge of the Sea je v muzejski zbirki ostala do leta 1962, ko se je muzej na Rothka obrnil z željo, da bi delo zamenjali z novejšim delom. Slikar je privolil in v muzej je prišla Brez naslova, 1960, ki je v muzeju ostala vse do danes. Slow Swirl at the Edge of the Sea, kjer je umetnik pod vplivom evropskih nadrealistov, zlasti Joana Mirója, s hibridnimi formami pred trakastim ozadjem šele nakazal usmeritev k abstraktnim barvnim pravokotnikom, je danes v zbirki newyorške MoMe.

Mark Rothko (1903–1970) spada med ključne in najbolj cenjene predstavnike newyorške šole. Foto: EPA

Rothkova slika Brez naslova, 1960 bo najprej potovala v London, Tajpej in Hongkong, nato pa se za majsko dražbo vrnila v New York. Ocenjujejo, da bodo sliko na dražbi sodobne umetnosti prodali za od 35 do 50 milijonov dolarjev. Izkupiček bo v celoti namenjen za nakup novih del muzejske zbirke.