"Kako lahko vsakdanje aktivnosti prevedemo v umetnost in kako vplivajo na realno, same po sebi ali v kontekstu umetnosti, če sploh?" se v svojem delu sprašuje Isidora Todorić. Foto: Galerija P74

Kustosinja razstav je Nina Skumavc.

Razstava Mestoma je prva predstavitev dela Isidore Todorić, ki spremlja nenehno spraševanje o (ontološkem) statusu umetnosti. "Morda je tudi njeno nenehno menjavanje medijev in različne oblike materialnosti, ki jih izkorišča, neposredno povezano z njenim samospraševanjem o statusu in identiteti umetnine," so zapisali ob razstavi.

Modeli razmerij, prisotnih v vsakdanu in realnosti
Dela, predvsem zadnje projekte, lahko po besedah kustosinje vsebinsko razumemo v kontekstu konkretnih problematik, med drugim ekologije, a dela niso neposredno angažirana ali kritična. Postavlja si vprašanja, na katera nima odgovora, ves čas pa jo spremlja tudi razmislek o namembnosti umetniškega delovanja. Končna oblika ustvarjalnega procesa je pogosto na videz preprosta, vsakdanja, oziroma kot poustvarjanje modelov razmerij, prisotnih v vsakdanu in realnosti.

Umetnica, rojena leta 1995, je končala dodiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, in sicer na oddelku za slikarstvo, smer video in novi mediji.

"Na slikah in risbah Inje Bauman pogosto opazimo krožne oblike. Krog je star, pomensko bogat simbol, ki predstavlja enost, popolnost, vesolje, uravnoteženost, celoto," piše ob razstavi. Foto: Galerija P74

Tudi Inja Bauman se predstavlja prvič. Glavnina njenih del nastaja na platnu, poslužuje se asemblaža, akvarela, pastela. Pri tem je zelo pozorna na izbiro materiala, saj je ta tesno povezan z vsebino. Avtorica izraža skrb za naravo, k njej pristopa na oseben, tudi duhoven način.

Na surovem lanenem platnu
"Večina slik Inje Bauman nastaja na surovem lanenem platnu, kar jim že v osnovi daje poseben organski podton. Uporablja naravne pigmente, laneno olje in glino. Glavni gradnik reliefnih slik so različni elementi, ki jih pobere s tal v gozdu. Te kasneje združuje z različnimi recikliranimi in/ali izdelanimi materiali, ki učinkujejo kot protiutež,"
so njeno delo opisali v Galeriji P74.

Umetnica, rojena leta 1994, je končala prvo stopnjo študija slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer študij nadaljuje. Največ ustvarja v mediju slikarstva, prav tako pa se ukvarja z risbo, ilustracijo, videom, keramiko in ustvarja knjige umetnika. Zanima jo varstvo narave, ohranjanje kulture in umetnost kot terapija.

Dokumentiranje vsakdana beleži različna mentalna stanja, situacije in misli, ki jih Pavle Banović intimno doživlja, hkrati pa jih veže tudi na širše družbene problematike. Foto: Kapsula
Dokumentiranje vsakdana beleži različna mentalna stanja, situacije in misli, ki jih Pavle Banović intimno doživlja, hkrati pa jih veže tudi na širše družbene problematike. Foto: Kapsula

Pavle Banović, ki se predstavlja v Kapsuli, pa se v svojih delih ukvarja z vprašanji identitete, družbene pogojenosti in družbenih vzorcev. Obravnavane teme osvetljuje skozi drugačne, marginalizirane nazore ter z različnimi prijemi in načini poskuša preobrniti dominantni pogled, piše ob razstavi.

Geografska determiniranost, omejenost, vsakodnevno gibanje
V svojih projektih nagovarja številne teme, v prvi vrsti pa se ukvarja z lastno identiteto in okoljem, v katerem živi. Zanima ga geografska determiniranost, omejenost, vsakodnevno gibanje, rutina, ki jih narekujejo družbena pravila in norme, občutenje tesnobe, ki jo doživlja ob ljudeh, ki jih meje pomirjajo, medtem, ko njega strašijo, stereotipizacija, ki jo opaža in občuti v svoji generaciji, državi, iz katere prihaja …

Umetnik, rojen leta 1998, živi in študira v Beogradu, na oddelku za nove medije na Akademiji za likovno umetnost. Ustvarja na področju fotografije, videa, performansa in akcij, aktiven je tudi na področju risbe in ustvarjanja knjig umetnika.

Razstave potekajo brez uradnega odprtja, na ogled bodo do 2. marca 2021 po običajnem odpiralnem času galerije.