Metka Krašovec leta 1983. Foto: Narodna galerija/Tihomir Pinter
Metka Krašovec leta 1983. Foto: Narodna galerija/Tihomir Pinter

V Narodni galeriji so postavili razstavo Tihomirja Pinterja z naslovom Umetniki v ateljejih, 1980–1984. Postavitev ponuja skoraj 120 portretov slovenskih likovnih umetnikov, ki jih je priznani fotograf podaril Narodni galeriji leta 2017. Do 12. septembra bodo na ogled fotografije, večinoma v formatu 50 x 60 centimetrov.

Izbor za tokratno razstavo sta pripravila Pinter in Andrej Smrekar. Podarjene fotografije so nastale v času priprave prve od treh (1984, 2008, 2012) monografskih izdaj v sodelovanju s kritikom Aleksandrom Bassinom. Nekatere portrete je Pinter priložnostno razstavil ob promociji knjig, piše na spletni strani Narodne galerije.

Začetek projekta sega v leto 1970, ko je Pinter po spletu okoliščin prišel v atelje Andreja Jemca. Kolega in fotograf na Akademiji likovnih umetnosti Miro Zdovc mu je pomagal priti v ateljeje akademijskih profesorjev na Svetčevi, srečanje z nemško fotografinjo Eriko Kiffl leta 1979 pa je Pinterja spodbudilo k povezavi dotlej naključnih portretov v projekt in sistematično dopolnitev za knjižno izdajo.

Ne vedno najlažji portretiranci
Po navedbah Narodne galerije je fotograf redko imel možnost večkratnih obiskov pri posameznih umetnikih. Likovni ustvarjalci so običajno imeli svoje predstave o tem, kakšne naj jih ujame biokularni objektiv Pinterjevega aparata flexaret. Tako je tudi fotografska "dokumentacija" včasih obsegala le nekaj posnetkov, drugič spet lahko več filmov. Iz teh je po kontaktnih kopijah napravil izbor, fotografije razvil v razgledničnem formatu in na hrbtno stran zapisal procesne podatke.

Stane Jagodič, 1983. Foto: Narodna galerija/Tihomir Pinter
Stane Jagodič, 1983. Foto: Narodna galerija/Tihomir Pinter

Med letoma 1980 in 1984 so nato nastale v galeriji Narodnega doma razstavljene fotografije v pomenljivem narativnem formatu, ki je fotografu omogočil umestitev ustvarjalčeve "ikone" v njegov kontekst, v simbolni rajski vrt, kjer poteka stvarjenje sveta posameznega umetnika. Portreti so tako razpeti med umetnikovo samopercepcijo in fotografovo interpretacijo, ki črpa iz bogate tradicije zahodnoevropskega portreta, še navajajo pri Narodni galeriji.

Od železarskih motivov do portretov
Tihomir Pinter
(1938), ki je ustvarjalnost v fotografskem mediju gojil vzporedno s svojim poklicem kemika in farmacevta, je v šestih desetletjih ustvarjanja razvil prepoznaven avtorski slog ter v svoji temnici izpopolnil mojstrstvo klasične fotografske tehnike. Med letoma 1969 in 1981 se je redno uvrščal med deset najuspešnejših razstavljavcev v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Leta 1970 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) podelila naslov AFIAP (Artist FIAP), pet let pozneje pa še naslov EFIAP (Excellence FIAP).