Christian Boltanski (6. september 1944‒14. julij 2021). Foto: AP
Christian Boltanski (6. september 1944‒14. julij 2021). Foto: AP

Christian Boltanski je občasno ustvarjal tudi monumentalne instalacije, v svojih delih pa je preučeval pomen smrtnosti in spomina. Stvaritve, ki jih je sam opisoval kot "naivna psihoanaliza", so denimo vključevale posnetke srčnih utripov tisočih ljudi na oddaljenem japonskem otoku, gibljivo stezo s slikami stoterih otrok in kupe škatel piškotov, na katerih so bila napisana imena pokojnikov.

"Zagotovil mi je, da bom umrl, preden bo minilo osem let"
Boltanski je pozornost širše javnosti pritegnil leta 2010, ko je pristal na naslovnicah časopisov. Z avstralskim zbirateljem se je dogovoril, da mu bo dal na razpolago 24-urne videoposnetke svojega ateljeja v Parizu ‒ vse do konca življenja v zameno za redna izplačila. Skupni znesek, ki mu ga je plačal zbiralec David Walsh, ki je svoje bogastvo ustvaril z igrami na srečo, je bil odvisen od časa, ki ga je Boltanski še preživel na tem svetu. Njun dogovor je določal, da mu bo Walsh, če bo živel več kot osem let od sklenitve, plačal več, kot je bila ocenjena vrednost dela.

"Zagotovil mi je, da bom umrl, preden bo minilo osem let, ker nikoli ne izgubi. Najverjetneje ima prav. Ne skrbim dobro zase. Poskušal pa bom preživeti," je takrat za AFP dejal Boltanski. Walsh pa je za New York Times povedal, da upa, da bo Boltanski umrl v svojem ateljeju.

"Bil je bolan. Bil je zelo zaseben človek, ki je stvari skrival, kolikor dolgo je le mogel," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Bernard Blistene, nekdanji direktor muzeja Pompidou, ki je še lani gostil razstavo njegovih stvaritev. Blistene je sporočil še, da je Boltanski umrl v nedeljo v pariški bolnišnici Cochin in njegovo smrt označil za "veliko izgubo". Dodal je: "Predvsem je ljubil izmenjavo med ljudmi na podlagi njihovih zgodb, njihovih spominov. Ostal bo eden največjih pripovedovalcev zgodb svojega časa. Bil je neverjeten izumitelj."

Leta 2006 ga je japonski princ Hitači odlikoval z državno medaljo, namenjeno umetnikom. Foto: EPA
Leta 2006 ga je japonski princ Hitači odlikoval z državno medaljo, namenjeno umetnikom. Foto: EPA

Zaznamovan s holokavstom
Christian Boltanski se je rodil 6. septembra 1944 v Parizu francoski materi, ki je bila katoličanka, in očetu, konvertiranemu judovskemu zdravniku ukrajinskega rodu. Med nemško okupacijo Francije v drugi svetovni vojni je mati skrivala očeta pod lesenimi tlemi družinskega stanovanja in se pretvarjala, da se je par ločil.

Nasploh je bilo njegovo otroštvo polno zgodb družinskih prijateljev, ki so preživeli holokavst ‒ ta pa je postal tema, ki je kasneje močno vplivala na njegovo delo. Ves čas je odraščal v strahu, da bodo družino ločili, tako da je v otroških letih dolgo spal v isti spalnici s staršema in bratoma.

Sam je nekoč dejal, da je bil "izjemno čuden ... zelo nenavaden" otrok, ki je pri 13 letih zapustil šolo, saj se tam ni mogel izraziti. Svojega poslanstva se je zavedel med eksperimentiranjem z glino in barvami, kaj kmalu je začel ustvarjati ogromna platna.

V istem letu prva razstava in prva knjiga
Prvikrat je razstavljal maja 1968, a je po približno 200 delih za vselej odložil čopič in se osredotočil na nove umetniške oblike, začenši s kratkimi filmi. Istega leta je izdal svojo prvo knjigo s podrobnimi spomini na svoje otroštvo vse od rojstva do leta 1950. Veliki mednarodni preboj je doživel leta 1971 z Albumom družine D, prvo v seriji del, sestavljank fotografij ljudi. V seriji Inventarji pa je predstavljal "zakladnice", ki se skrivajo v spodnjih predalih anonimnih ljudi.

Sorodna novica Jaz in smrt v meni in vsi skupaj v Grand Palaisu

Ustvarjanje temačnejših del od 80. let dalje
Po smrti staršev sredi 80. let preteklega stoletja je njegovo delo postalo temačnejše. Leta 2010 je v okviru vsakoletnega projekta Monumenta, ki ga organizirajo pod streho Grand Palaisa v Parizu, pod naslovom Ljudje obiskovalce soočil z ogromnimi kupi oblačil in izklopil ogrevanje v tem velikem poslopju. Šlo je za njegov način razmišljanja o nacističnih taboriščih smrti in njihovega obravnavanja.

Na razstavi v pariški galeriji Marian Goodman so bile leta 2015 prikazane hologramske slike umetnika kot mladega in starejšega človeka, na stenah pa sta bili osvetljeni besedi prihod in odhod ter ura, ki je štela število sekund njegovega življenja.

Christian Boltanski je bil poročen s sodobno umetnico Annette Messager (1943), s katero sta se odločila, da ne bosta imela otrok. Umrl je 14. julija zaradi bolezni, za katero je trpel pred smrtjo, vendar je poročila ne opredeljujejo.