Duhovnica Corrina Zisselsberger, vodja SKICE Saša Šavel Burkart in Eva Petrič. Dogodek, ki je nastal med drugim ob praznovanju 30. obletnice samostojne Slovenije in ob predsedovanju Slovenije Svetu EU-ja, je v celoti organizirala SKICA Berlin. Foto: Arhiv avtorja
Duhovnica Corrina Zisselsberger, vodja SKICE Saša Šavel Burkart in Eva Petrič. Dogodek, ki je nastal med drugim ob praznovanju 30. obletnice samostojne Slovenije in ob predsedovanju Slovenije Svetu EU-ja, je v celoti organizirala SKICA Berlin. Foto: Arhiv avtorja

Eva Petrič je ambasadorka te tradicije. Čipka jo fascinira s svojo univerzalnostjo in večplastnostjo. Vidi jo kot hematom, sestavljen iz na tisoče majhnih žilic in ki nastane kot posledica bolečine.

Saša Šavel Burkart

Umetniška instalacija Kolektivno srce, ki je sestavljena iz 1000 različnih čipk, tudi iz idrijske, je bila prvotno ustvarjena kot postna tkanina leta 2016 za katedralo svetega Štefana na Dunaju v Avstriji, leta 2019 pa je bila osrednje delo razstave Value of Sanctuary v katedrali svetega Janeza Božjega v New Yorku v ZDA.

Skupaj s trenutno razstavljeno Kolektivno koronavrtnico v katedrali svetega Štefana na Dunaju v Avstriji in razstavo Post – koronsko sonce v nihanju v Križevniški cerkvi v Ljubljani Kolektivno srce v St. Marienkirche v Berlinu tvori trilogijo umetničinega odziva na trenutno pandemijo covida-19, ki poziva k empatiji in solidarnosti med ljudmi.

Delo Eve Petrič v Galeriji Neurotitan. Foto: Neurotitan Schwarzenberg/Facebook
Delo Eve Petrič v Galeriji Neurotitan. Foto: Neurotitan Schwarzenberg/Facebook

Rokodelstvo in tradicija

Eva Petrič: Umetnik ima privilegij, da se dotika nevidnih stvari in jih materializira za ljudi

"Sporočila nosijo vzorci, oblika, delo, ki je vloženo, in kontekst, v katerem so čipke nastale. Ob tem naj omenim, da je posebnost svetovno znane idrijske čipke njena povezanost z rudarstvom, ki je skoraj 500 let bilo prisotno v Idriji, v tem mestu, ki je svetovni tehniški spomenik. Eva Petrič je ambasadorka te tradicije. Čipka jo fascinira s svojo univerzalnostjo in večplastnostjo. Vidi jo kot hematom, sestavljen iz na tisoče majhnih žilic in ki nastane kot posledica bolečine, ki zaradi udarca ali druge travme prebije žilo in prodre v drugo tkivo, in podobno je s hematomi v družbi," je dejala vodja Skice Berlin Saša Šavel Burkart.

Kako se povezujemo s tekstilom? Kakšne vezi lahko tekstil kot material gradi v sodobnih umetniških praksah in občinstvu? Katere zgodbe razkriva? Kakšne občutke vzbuja? Katere informacije nosi? se sprašujejo ustvarjalci.

Med drugim je poudarila še navezavo na pomen rokodelstva v času globalizacije, ki je neizprosen do delavk v tekstilni industriji, in njegovega obujanja prek sodobnega oblikovanja in umetnosti.

Razstava v galeriji Neurotitan s slovensko udeležbo

Vanja Bučan, iz serije Bestiarij, 2019.
Vanja Bučan, iz serije Bestiarij, 2019.

Razstava na mednarodni razstavi INTERWOWEN, ki jo med drugimi podpira tudi SKICA Berlin, povezuje 14 mednarodnih umetnikov (iz Bosne in Hercegovine, Čila, Nemčije, Litve, Slovaške, Slovenije, ZDA), ki uporabljajo različne umetniške prakse – tekstilna umetnost, umetniška instalacijska, fotografija, konceptualna umetnost, zvočna umetnost, videoumetnost, senzorialna umetnost – osredotočanje na tekstil kot njihovo izrazno sredstvo ali navdih na senzorični in metaforični ravni.

Razstava vključuje dela sedmih slovenskih ustvarjalcev; poleg Eve Petrič so to Katja Felle, Martin Bricelj, Vanja Bučan, Maja Pučl, Urh Sobočan in Barbara Pia Jenič. Kustosinja postavitve je Neža Peterle.

Z umetniškimi deli, ustvarjenimi s tradicionalnimi ali sodobnimi tehnologijami in drugimi umetniškimi realizacijami, želi razstava odpreti prostor za preizkušanje konceptov sedanjosti in preteklosti, tradicije in modernosti, človeka in okolja.