Andreas Achenbach (1815–1910): Kalabrijska obala – Sicilija. Foto: Wikipedia
Andreas Achenbach (1815–1910): Kalabrijska obala – Sicilija. Foto: Wikipedia

Tožnik je leta 1999 na dražbi v Londonu kupil platno Kalabrische Küste Sizilien (Kalabrijska obala – Sicilija) nemškega umetnika Andreasa Achenbacha iz leta 1861. Na sodišču je trdil, da sta vpis v podatkovno bazo izgubljenih umetnin in sprožitev Interpolove iskane akcije v Kanadi tako rekoč omadeževala njegovo lastništvo nad tem umetniškim delom, piše Associated Press (AP).

Do podatkovne baze izgubljene umetnosti
lahko dostopate na tej povezavi.

Umetnina vpisana v bazo na podlagi resničnih dejstvih
Vpis umetnine v podatkovno zbirko kot potencialno zaplenjenega dela je temeljil na resničnih dejstvih in ni vplival na tožnikovo lastništvo slike, je v petek odločilo sodišče v Karlsruheju. Kljub temu je predsedujoča sodnica Bettina Brückner priznala, da je zbiratelj v "težkem položaju", saj bo sliko verjetno res težko prodati. Glede na razsodbo so interesi nekdanjih lastnikov oziroma njihovih pravnih naslednikov in interes širše javnosti prevladali nad interesom sedanjega lastnika, ko gre za kulturne dobrine, ki so jih nemara zaplenili nacisti.

Ena izmed prej neobjavljenih fotografij, ki jih je objavil Svetovni center za raziskovanje, poučevanje, dokumentiranje in komemoriranje holokavsta Jad Vašem. Lani je namreč v hrambo prejel album redkih in do zdaj neobjavljenih fotografij, ki so nastale v Nemčiji ob nacističnem pogromu leta 1938, znanem kot kristalna noč. Foto: Fotoarhiv Jad Vašema
Ena izmed prej neobjavljenih fotografij, ki jih je objavil Svetovni center za raziskovanje, poučevanje, dokumentiranje in komemoriranje holokavsta Jad Vašem. Lani je namreč v hrambo prejel album redkih in do zdaj neobjavljenih fotografij, ki so nastale v Nemčiji ob nacističnem pogromu leta 1938, znanem kot kristalna noč. Foto: Fotoarhiv Jad Vašema

Tožnik se zdaj lahko odloči za tožbo na upravnem sodišču proti upravljavcu podatkovne zbirke izgubljenih umetnin, tj. Nemškemu centru za izgubljene kulturne dobrine, je še dejala predsedujoča sodnica. Kot navaja AP, sodišče imena tožnika ni objavilo. Sicer pa je moški pred tem tožil tudi že skrbnike kanadske fundacije, ki je naročila iskanje omenjenega platna.

Usoda umetnin v lasti Maxa Sterna
Pravzaprav gre za umetnino, katere preteklost ni neznana. Med letoma 1931 in 1937 je pripadala judovskemu trgovcu z umetninami Maxu Sternu, vodji düsseldorfske galerije, ki jo je ustanovil njegov oče. Zbornica za likovno umetnost, ki je delovala v času tretjega rajha, je Maxu Sternu prepovedala opravljanje poklica, vendar ukaz sprva ni bil izvršen. Leta 1937 je Stern Achenbachovo sliko prodal zasebniku iz Essna, septembra istega leta je bil prisiljen opustiti svojo galerijo in prisilno prodati 400 umetnin. Dva meseca pozneje je prek Anglije emigriral v Kanado, kjer je umrl leta 1987. Njegovo posest trenutno upravlja kanadski sklad.

Max Stern (1904–1987) na posnetku, ki je nastal okoli leta 1925. Foto: Wikipedia
Max Stern (1904–1987) na posnetku, ki je nastal okoli leta 1925. Foto: Wikipedia

Kot omenjeno, je tožnik kupil platno na dražbi leta 1999, kar pomeni, da vsaj takrat ni bilo dvoma o njegovem zakonitem lastništvu. Šele ko je bilo delo leta 2016 na ogled razstavi v Baden-Badnu, je njegov lastnik izvedel, da je uvrščeno v zbirko izgubljenih umetnin in da ga išče Interpol.

Poravnava med sedanjim lastnikom in kanadskim skladom, ki upravlja posestvo Maxa Sterna, je propadla. Zbiratelj je na sodišču želel, da skrbniki prenehajo zahtevati lastništvo slike. Želel je tudi odstranitev obvestila o preiskavi. Ob tem je nakazal, da ne želi nadaljnjih kritik svojega premoženja. A tudi na nižjih sodiščih ni dosegel izbrisa vpisa.

Leta 2016 sta bili kanadski fundaciji, ki upravlja lastnino Maxa Sterna, vrnjeni sliki Jana Porcellisa in Willema Buytewecha mlajšega, ki ju je prislino prodal leta 1937. Foto: EPA
Leta 2016 sta bili kanadski fundaciji, ki upravlja lastnino Maxa Sterna, vrnjeni sliki Jana Porcellisa in Willema Buytewecha mlajšega, ki ju je prislino prodal leta 1937. Foto: EPA

Spoprijemanje Nemčije z lastno preteklostjo
Zbirka podatkov o izgubljeni umetnosti je javno dostopna baza podatkov, ki jo je vzpostavila nemška fundacija Lost Art Foundation za sledenje umetninam, ki so jih izropali ali zaplenili nacisti.

Z nemškega Centra za izgubljene kulturne dobrine so sporočili, da bodo počakali na podrobno pisno utemeljitev sodbe, preden bodo razmislil o potrebi po ukrepanju. Kljub temu so pozdravili razsodbo in dodali, da sam Center za izgubljene kulturne dobrine z upravljanjem baze podatkov prispeva k obveznosti Nemčije, da se sooči s krivicami, ki jih je povzročil nacistični režim.