Njegov Cyanometer se zgleduje po izvirnem cianometru, ki ga je izumil švicarski fizik in raziskovalec Alp Horace-Bénédict de Saussure. Jedro njegovega cianometra je modro barvno kolo, ki usmerja pogled nazaj na nebo in na podoben način svoje delo oblikuje Bricelj Baraga.

Zamislil si ga je kot spomenik, obenem pa kot odprtokodno programsko opremo, ki redno zbira slike neba. Programska oprema prenese slike neba na spletno stran, kjer določi ustrezen odtenek modre barve na de Saussurovem barvnem kolesu. Skupaj s podatki o kakovosti zraka v Ljubljani, Vroclavu, Dresdnu in Ženevi spletna stran Cyanometer ustvarja posebno vrsto spletnega arhiva in retrospektivnega koledarja, ki meri modrost neba.

Cyanometer je nastal v partnerstvu med Cynetart in kulturnim centrom Skica v Berlinu, Muzejem tranzitorne umetnosti – MoTA, mrežo | Media | Art in dresdenskimi tehničnimi zbirkami. Projekt sta finančno podprla Skica Berlin ter Urad za kulturo in spomeniško varstvo mesta Dresden.

V Dresdnu predstavljajo spomenik pred Muzejem tehniških zbirk ob razstavi Magični stroji, ki predstavlja dela v povezavi z umetnostjo, kulturo in znanostjo. Zbrane ob odkritju sta nagovorila veleposlanik RS v Berlinu Franc But ter vodja Skice Saše Šavel Burkart. Sledil bo pogovor med Agnieszko Kubick-Dzieduszycko z Akademije Eugeniusza Gepperta za umetnosti in oblikovanje v Vroclavu ter umetnikom.

Martin Bricelj Baraga je večkrat nagrajeni medijski umetnik in kustos. V svojih delih raziskuje odnose med prostori, okoljem, naravo, tehnologijo in ljudmi. Ustvaril je številna interaktivna dela, ki temeljijo na ustvarjanju povsem novih situacij v javnem prostoru. Ta pojem razume zelo široko in vključuje tako dejanske prostore v mestih ali naravi kot tudi virtualne svetove.

V Ženevi bodo Cyanometer predstavili v času razstave, posvečene avtorju izvornega cianometra, Horace-Bénédictu de Saussureju, ki so jo v Muzeju zgodovine znanosti naslovili Gore, laboratorij za znanstvenike.