S tem je dosegel preprostost, ki je po mnenju strokovnjakov v amsterdamskem Rijksmuseumu utrla pot njegovim poznejšim mojstrovinam, kot je Dekle z bisernim uhanom. Analizo Mlekarice so v muzeju opravili ob pripravah na doslej največjo razstavo del tega mojstra 17. stoletja v amsterdamskem muzeju.

"Pri Mlekarici, ki naj bi nastala v letih 1657-1658, smo odkrili, da sprva za njo ni bilo čudovitega belega zidu. Ne, na njem je visel regal z vrči," je povedal generalni direktor Rijksmuseuma Taco Dibbits. Dodal je, da je Vermeer tedaj verjetno razmišljal, da bo to vodilo v "preveč hektično kompozicijo" in da je bolje zreducirati elemente in ozadje poenostaviti.

Kot so pokazale raziskave, si je nizozemski baročni slikar na zidu ob dekletovi glavi sprva zamislil stenski regal za vrče in v spodnjem delu slike košaro, a ju je pozneje preslikal, kar v novo luč postavlja umetnikovo ustvarjanje. "To razkriva novega, nepričakovanega Vermeerja. To je osupljivo," je dejal vodja oddelka za likovno umetnost v muzeju Gregor Weber. Kot pravi, na ta način lik dekleta, ki zliva mleko iz glinenega vrča, deluje veliko bolj monumentalno.

Stroka je sicer na podlagi rentgenskih posnetkov, starih približno desetletje, vedela, da se pod plastmi barve na umetnini nekaj skriva, ni pa bilo jasno, kaj točno. Sprva so domnevali, da kamin. S pomočjo nove tehnike SWIR pa so jasno vidne podrobnosti vrčev in lesenega okvirja.

Nadaljnje raziskave so pokazale, da je bil takšen regal za vrče omenjen v Vermeerjevi zapuščini, model podobnega pa je mogoče videti tudi v hišici za lutke iz 17. stoletja v Rijksmuseumu.

Sorodna novica Skrivnosti, ki se skrivajo pod vrhnjimi plastmi Vermeerjevih slik

Odkrili pa so tudi, da si je umetnik v spodnjem delu sprva zamislil košaro iz vrbovih šib, ki pa jo je pozneje zamenjala veliko manjša pečka. Pod levo dekletovo roko so odkrili tudi v naglici naneseno debelo črno črto, kar kaže, da je Vermeer očitno naredil hitro začetno skico.

Odkritja omogočajo pomemben vpogled v Vermeerjevo ustvarjalnost, saj ni ohranjena nobena njegova risba ali študija. Tudi sicer je o umetniku, ki je živel skromno življenje v mestu Delft v času zlate dobe nizozemskega slikarstva, znanega zelo malo.

Spremembe na sliki so bile ključne za njegova poznejša dela, saj so uvedle usmeritev k preprostosti z večjimi barvnimi ploskvami ter uporabo svetlobe in sence. "Ti koraki so vplivali na celoten njegov poznejši opus, saj se je naučil, da je manj več," je povedal Weber.

Veliko Vermeerjevo retrospektivo v Rijskmuseumu napovedujejo med 10. februarjem in 4. junijem 2023. Združila bo 27 od približno 35 ohranjenih Vermeerjevih del iz muzejev po vsem svetu. Še pred Amsterdamom bodo Vermeerjeva dela lahko gledali v Narodni umetnostni galeriji v Washingtonu, kjer bodo med 8. oktobrom in 8. januarjem pod naslovom Vermeerjeve skrivnosti predstavili nova spoznanja o umetniku in njegovem delovnem procesu. Razstava naj bi osvetlila zakulisje raziskovalnega projekta, v katerem so kuratorji, konservatorji in naravoslovni znanstveniki preučevali štiri slike v muzeju.