Med sto razstavljenimi deli bosta denimo tudi redko izposojeni portret Debbie Harry iz leta 1980, pa tudi eno od Warholovih zadnjih del – deset metrov široko platno z naslovom Šestdeset zadnjih večerij. Slednje bo prav prvič na ogled v Veliki Britaniji.

Warhol je serijo transvestitov ustvaril po naročilu italijanskega trgovca z umetninami Luciana Anselmina leta 1974. Leto zatem je bila prvič razstavljena v Ferrari. "Gre za eno Warholovih največjih serij, ki pa je verjetno najmanj znana," pravi sokustos razstave Fiontan Moran.

"Slišal sem, da obstajajo, in se srečal se s sedanjimi lastniki slik. Obiskal sem jih in bilo je izjemno doživetje," pa je povedal direktor galerije, prav tako eden od kustosov Gregor Muir. Večina lastnikov ima dela nekje shranjena, kot še pravi kustos, je bilo zanimivo opazovati, ko so jih ponovno prinesli na svetlo.

Warhol je vse upodobljence srečal v newyorškem baru Gilded Grape, njihova prava imena pa so ostala skrivnost. Vseeno jim je uspelo v sklopu lanske raziskave Fundacije Andy Warhol večino oseb identificirati. Med njimi so vidne osebnosti, kot je Marsha "Pay It No Mind" Johnson, ki je imela ključno vlogo pri stonewallskih uporih leta 1969 in ki je bila soustanoviteljica organizacije Street Transvestite Action Revolutionaries (STAR).

Kot pravijo kustosi, so portreti nastali v času, ko se je povečalo zanimanje za fluidnost spolov. Serija je "osupljiv portret skupnosti v New Yorku v času, ko so transspolni ljudje še vedno doživljali veliko krivic in napadov," je povedal Moran.

Seksualnost je ena prizma, skozi katero želijo v Tate Modern osvetliti umetnikov opus, zanimal pa jih je tudi vidik migracij, smrti in religije.

Za umetnikovo delo je bila zelo pomembna tudi migrantska izkušnja. Warhol se je namreč rodil v Pittsburghu slovaškima izseljencema Ondreju in Juliji Varhola. Njegova zgodba je povezana z vrsto tematik, ki so danes morda bolj kot kdaj koli pod vprašajem. Vero in minljivost pa denimo obravnava delo Šestdeset zadnjih večerij.

Med razstavljenimi deli bodo tudi Marilynin diptih (1962), Elvis I in II (1963-64) ter Race Riot (1964).

Andy Warhol spada med ključne in najbolj enigmatične osebnosti umetnosti druge polovice 20. stoletja. Umetniški izraz je začel razvijati v začetku 60. let pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. Upodabljal je jušne konzerve, medijske zvezde, zgodovinske osebnosti, pogosto pa kar samega sebe.

Med njegova ikonična in najbolj razvpita dela spadajo podobe Marilyn Monroe in Campbellove juhe. Ustvarjal je tudi eksperimentalne filme, kot so Dekleta iz Chelseaja, Osamljeni kavboj, Hranjenje, Poljubljanje ter Spanje. Njegova dela bodo v Tate Modern na ogled postavili od 12. marca do 6. septembra 2020.