Kipar in akademik Drago Tršar je pomembno zapisan v dediščino slovenskega kiparstva. Njegova izjemna dela, vse od monumentalnega javnega kiparstva do male plastike, je mogoče najti v vseh preglednih publikacijah slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Prepoznaven je tudi po delih v drugih likovnih medijih. Foto: Zbirka Galerije Božidar Jakac

Pregledna razstava Monument ‒ Drago Tršar je ena od več postavitev, ki so v zadnjih letih nastale v sklopu istoimenskega medinstitucionalnega projekta pod okriljem Moderne galerije. Pregledna razstava akademskega kiparja Tršarja bo v Kostanjevici na Krki na ogled do 8. septembra.

Delo Draga Tršarja v vsej svoji monumentalnosti in masovnosti

Projekt je prinesel niz razstav Tršarjevih del po vsej državi, iztekel pa se bo prav s kostanjeviško. Ta je zastavljena kot preplet del vseh Tršarjevih ustvarjalnih obdobij po njegovem izboru, pri čemer se postavitev v šestih sobah osredotoča na manjšo plastiko v bronu, mavcu in keramiki.

Razstavo odpre Tršarjeva upodobitev živalskega sveta, sledi nekaj zgodnjih figuralnih upodobitev, tretja razstavna soba prvega nadstropja pa je posvečena njegovemu najbolj znanemu ciklu Množic, ki prinese tudi premik iz polja intimne poetike v javno sfero.

Drugo nadstropje je namenjeno Tršarjevi keramiki, ki je po vzoru Pabla Picassa ves čas nastajala vzporedno z likovnim opusom. Na ogled je tudi cikel Figure v notranjosti, kjer pomen dualizma posameznik-množica s prostorom, ki je znotraj skulpture, v odnosu do cikla Množic popolnoma drugače definira, saj na ta način prostor preneha biti javen. Celotno postavitev sklene izbor kiparskih portretov, ki spomnijo, da je bil Tršar tudi pomemben portretist in kronist 20. stoletja. Na ta način želijo v galeriji vzpostaviti tudi dialog neimenovanih množic z ljudmi iz javnega, predvsem kulturnega, prostora, ki so s svojo vlogo množici imanentni, a so skozi lastna dejanja zaslužili poosebljenje.

Drago Tršar se je leta 1927 rodil na Planini pri Rakeku. Po meščanski šoli je med letoma 1944 in 1945 obiskoval tečaje risarske šole Franceta Goršeta in osem mesecev delal in se učil v ateljeju Borisa Kalina. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam opravil še kiparsko specialko.

Razstava je nastala v sklopu medinstitucionalnega projekta Monument - Drago Tršar, ki ga vodi Moderna galerija, Ljubljana. Foto: Zbirka Galerije Božidar Jakac

Med letoma 1951 in 1959 je bil v svobodnem poklicu. Začel je dobivati prva naročila za javne plastike in spomenike, bil je član Skupine 53. V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je dosegel prve mednarodne uspehe.

Leta 1960 se je kot asistent za kiparstvo zaposlil na ljubljanski likovni akademiji, leta 1967 je postal docent, nato izredni in redni profesor. Bil je tudi član Grupe 69. Udeleževal se je kiparskih simpozijev in prejel številne nagrade, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od leta 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.