Tizian je med drugim slovel po upodobitvah klasičnih mitov. Za španskega kralja Filipa II. je naslikal Poezije,
Tizian je med drugim slovel po upodobitvah klasičnih mitov. Za španskega kralja Filipa II. je naslikal Poezije, "naslikane pesmi" iz antike; večino motivov si je izposodil iz Ovidovih Metamorfoz. Na fotografiji je Dana, ki jo je Zevs obiskal v obliki zlatega dežja. Foto: Museo di Capodimonte, Neapelj

Tiziana (ok. 1488–1576) in njegove sodobnike, kot so Palma il Vecchio, Lorenzo Lotto, Paris Bordone, Jacopo Tintoretto in Paolo Veronese, sta pri ustvarjanju poetičnih in čutnih, idealiziranih podob žensk, ki so več stoletij zaznamovale evropsko slikarstvo, navdihovali ljubezenska poezija in literatura tistega časa. Razstava osvetljuje beneški pogled na ženske v kontekstu idealov in družbene realnosti življenja v 16. stoletju.

Sorodna novica Pred zrcalom in med dvema opazovalcema: ženske na Tizianovih platnih

Benetke kot zatočišče humanistov in svetovljanov
Primat žensk v beneškem slikarstvu 16. stoletja je posledica več dejavnikov: družbeno-politične strukture mesta, v kateri so imele ženske posebne pravice glede dote in dedovanja, pa tudi kulturno odprtega in mednarodnega ozračja. Vplivne založbe so v Benetke privabile ugledne pesnike in humaniste, kot so bili Pietro Bembo, Sperone Speroni in Ludovico Dolce, ki so se v svojih delih pogosto osredotočali na ženske in ljubezenske teme, njihovo likovno podobo pa je odločilno oblikoval prav Tizian.

Nova interpretacija domnevnih kurtizan
Za "njegove" ženske, ki na slikah razgaljajo ali delno razgaljajo prsi ter zrejo naravnost v gledalca, je dolgo veljalo, da naj bi bile kurtizane. Nove raziskave pa dajejo precej drugačno sliko o pogledih in gestah, ki so upodobljene na slikah iz 16. stoletja. Te naj bi namreč simbolizirale žensko, ki odpre svoje srce bodočemu zakoncu, ter prikazovale nevestino strinjanje s predlagano zvezo.

Nekatere slike so med seboj povezane oziroma izvirajo iz iste
Nekatere slike so med seboj povezane oziroma izvirajo iz iste "predhodnice". Na Dunaju so tako lahko skupaj razstavili sliko lepotice iz Firenc in Mladenke s pernatim klobukom, ki jo hrani Ermitaž. Infrardeča fotografija je pokazala, da je mojster sliko na desni ustvaril tako, da je najprej naslikal zvesto kopijo slike na levi in jo v primerjavi z izvirnikom "razgalil". Od leve proti desni: Portret dame ("La Bella"), 1534/35; Mladenka v krznu, 1534/36; Ženska s pernatim klobukom, 1534/36. Foto: Palača Pitti / KHM-Museumsverband / Ermitaž

Emancipatorni boj 16. stoletja
Večja pozornost, ki so jo slikarji, humanisti in pesniki posvečali ženskam, pa je vplivala tudi na resnično življenje žensk v 16. stoletju v Benetkah. Posebno mestno okolje je spodbujalo stike med njimi in izmenjavo med različnimi družbenimi sloji. Pisateljice so zahtevale, da se njihovo znanje bolj spoštuje in da se ženskam omogoči enakopraven dostop do visokošolske izobrazbe.

Razstava poskuša podrobneje predstaviti paleto gest, videzov in atributov upodobljenih žensk. Slike, ki se gibljejo na lestvici od zelo realističnih podob do idealiziranih, takšnih, ki jih je navdihnila poezija, prikazujejo, kako so umetniki ljubezen in poželenje interpretirali v zgodovinskih, mitoloških in alegoričnih upodobitvah. Na podlagi slik pa je mogoče analizirati tudi tedanjo modo, pričeske in nakit.

Nekatere portretiranke so umetnostni zgodovinarji identificirali kot Tizianove sorodnice: verjetno najslavnejša med njimi je upodobitev hčerke Lavinije, ki jo danes hranijo v Dresdnu. Na levi: Portret Lavinije, ok. 1565. Na desni: Portret ženske (identificirana kot Lavinija), delo Tiziana in njegove delavnice, ok. 1565. Foto: Gemäldegalerie Alte Meister Dresden, KHM-Museumsverband
Nekatere portretiranke so umetnostni zgodovinarji identificirali kot Tizianove sorodnice: verjetno najslavnejša med njimi je upodobitev hčerke Lavinije, ki jo danes hranijo v Dresdnu. Na levi: Portret Lavinije, ok. 1565. Na desni: Portret ženske (identificirana kot Lavinija), delo Tiziana in njegove delavnice, ok. 1565. Foto: Gemäldegalerie Alte Meister Dresden, KHM-Museumsverband

Benetke so v 16. stoletju dosegle vrhunec svojega izjemnega razvoja. Mesto v laguni je uživalo blaginjo in kulturno raznolikost, ki se odraža tudi v arhitekturi in umetnosti tega obdobja. Številne beneške palače in cerkve so s freskami in slikami opremili umetniki, kot so bili Giovanni Bellini, Tintoretto, Veronese in Tizian.

Razstava v Umetnostnozgodovinskem muzeju bo na ogled do 30. januarja. Na spletni strani muzeja lahko kupite tudi virtualni sprehod med razstavljenimi umetninami.