Dragica Čadež pred svojo instalacijo v Švicariji. Foto: SOJ RTV SLO/Amir Muratović
Dragica Čadež pred svojo instalacijo v Švicariji. Foto: SOJ RTV SLO/Amir Muratović

Postavitev Dragica Čadež – Zgodba o lesu in glini prinaša dela umetnice, ki je od sredine 60. let preteklega stoletja močno zaznamovala slovenski in širši regionalni kulturni prostor, so zapisali v Galeriji Božidarja Jakca, kjer hranijo največjo zbirko njenih del iz različnih obdobij oziroma skupaj več kot 270 kipov.

Pet desetletij lesa in dve desetletji gline
Razstava in obsežni katalog, ki jo spremlja, se sicer poglabljata v analizo različnih obdobij opusa Dragice Čadež, osredotočila pa se je na kontinuiteto in prelome, ki so se zgodili v letih njenega delovanja. Skozi postavitev so izluščeni tudi osrednji poudarki njene likovne izraznosti in sporočilnosti. "Za materialno bistvo svojega ustvarjanja" je sicer izbrala predvsem les, v zadnjih 20 letih se je pridružila še glina.

Postavitev predstavlja tudi "različna obdobja njene bogate kariere, v kateri se je od samega začetka v duhu visokega modernizma posvečala in približevala prostorski skulpturi, ki se ne osredotoča na klasično osrediščeno gmoto, pač pa uvaja celosten kiparski ambient".

Dragica Čadež, Simbol T, Forma viva, Kostanjevica na Krki, 1966. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Janez Kališnik
Dragica Čadež, Simbol T, Forma viva, Kostanjevica na Krki, 1966. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Janez Kališnik

Umetnica se je v svojem delovanju "navezovala na različne tradicije modernizma, ki se ne navezujejo nujno na v zgodovini umetnosti vedno znova pojavljajoči se evropocentrični klasicizem, ampak se zgledujejo pri tradicijah kultur zunaj tega umetnostno dominantnega miljeja, ki v svoji izvorni obliki niso nikdar zares stopile na piedestal visoke umetnosti", so še zapisali v kostanjeviški galeriji.

Tudi bron, mavec in beton
V Ljubljani leta 1940 rojena Dragica Čadež je po diplomi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost v letu 1963 tam končala še podiplomski študij. Leta 1982 je postala prva profesorica kiparstva v Sloveniji, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pa se je leta 1989 zaposlila kot redna profesorica. Ustvarja predvsem v lesu, v zadnjem obdobju v glini oziroma keramiki. Ukvarjala se je tudi z bronom, mavcem in betonom. Samostojno ustvarja in razstavlja od leta 1963. Med letoma 1968 in 1972 je bila del neformalne skupine neokonstruktivisti.

Leta 1986 je prejela nagrado Prešernovega sklada za prelomni kiparski cikel Asociacije na Pompeje. Lani je prejela nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo, ki ji jo je prinesel "konsistenten kiparski opus, v katerem se posveča skulpturi kot odprti formi, ki gledalcu omogoča ne le gibanje ob skulpturi, temveč tudi skoznjo", kot so zapisali v utemeljitvi.

Razstava o delu Dragice Čadež je bila že na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani, v Kostanjevici na Krki pa je do 8. avgusta na ogled v dopolnjeni in razširjeni različici.

Zgodba o lesu in glini: ob razstavi v Ljubljani
Zgodba o lesu in glini: ob ljubljanski razstavi Dragice Čadež