Gre za doslej najobsežnejšo predstavitev nizozemskega slikarstva tega časa v Avstriji, razstava z naslovom Zlata doba namreč postavlja na ogled 73 mojstrovin.

Nizozemske stvaritve iz dveh avstrijskih hramov kulture
Razstavljena dela so iz zbirk salzburške galerije Residenzgalerie in slikarske galerije Akademija lepih umetnosti na Dunaju.

Med drugim je mogoče videti dela Willema van Aelsta, Gerarda Doua, Jana van Goyena, Nicolaesa Maesa, Adriana van Ostadeja, Rembrandta, Salomona van Ruysdaela, Jacoba I. Ruisdaela in Emmanuela de Wittea.

Tihožitja, krajine, portreti ...
Kot so zapisali na spletni strani Residenzgalerie, so v 17. stoletju ekonomske in družbenopolitične okoliščine ustvarile ugodne razmere za razcvet nizozemskega slikarstva. V obdobju, poimenovanem tudi zlata doba, je doseglo izjemno kakovost. O tem fenomenu evropskega slikarstva na razstavi priča vrsta tihožitij, krajin, morskih vedut, portretov in drugih prizorov.

Sekularizacija umetnosti
Po besedah kustosinje Erike Oehring so imeli pri razcvetu nizozemskega slikarstva v dotičnem stoletju pomembno vlogo predvsem meščani in kmečko prebivalstvo, ne pa plemstvo in duhovščina. Umetnost se je sekularizirala, poleg tega je dobila tudi vlogo, da zabava. Umetniki so letno ustvarili okoli 65.000 slik.

"Naj je bil kmet, meščan, obrtnik, trgovec ali pomorščak, tedaj je vsakdo kupoval umetnine," je avstrijska tiskovna agencija APA povzela besede kustosinje razstave, ki bo na ogled do 12. januarja.