S predsednikom vlade Robertom Golobom se je v Odmevih pogovarjala Rosvita Pesek.
Solidarnost v Sloveniji raste vsak dan, včeraj radijska postaja, danes naša hiša. Kakšno je vaše mnenje o tem, kar se zdaj dogaja v Sloveniji?
Moram reči, da to, kar vidimo zadnje dni po tej katastrofi, je na eni strani groza tistih prizadetih, na drugi strani pa tudi iskrica v očeh, takrat, ko se sproži solidarnost. Ta solidarnost, ki smo ji priča, je neverjetna. Mi Slovenci smo res neki poseben narod in takrat, ko je najhuje, takrat res stopimo skupaj. Ne samo na terenu. Vsak vedno pomaga tako, kot sam najbolje zna. Nekateri z lopato, drugi z besedo, tretji s finančnimi prispevki in moram reči – sam tega ne bom skrival –, da sem prav ponosen, da sem Slovenec. V teh dneh pa res.
Začela bova z zadevo, ki je bila verjetno mišljena zelo, zelo v redu, zdaj pa se zdi, kot da nihče pravzaprav s tem ni zadovoljen. To je ta ponedeljek in ta dan solidarnosti. Ste ga morebiti razglasili malenkost prehitro in so se težave pokazale šele pozneje?
Sploh ne. Pred nami so zdaj štirje dnevi – štirje dnevi –, v katerih lahko vsak od nas izkaže svojo solidarnost. Ponedeljek je eden od njih, simbolično smo ga poimenovali dan solidarnosti. Prav zato, ker želimo, da v teh štirih dneh vsi pokažemo tistim, ki so prizadeti, da niso sami. Približno štiri odstotke prebivalcev Slovenije je tako ali drugače bilo prizadetih s poplavami. 30 odstotkov pozna nekoga ali v družini ali med znanci, ki je bil prizadet in vsi ti, vsaj 40 odstotkov Slovenk in Slovencev – sem prepričan – bo izkoristilo te štiri dni za to, da bo šlo pomagat svojim znancem, svoji družini. Lahko da jim bodo pomagali tako, da bodo čistili blato tam, kjer je še. Lahko da jim bodo pomagali popravljati pohištvo. Kar koli. Lahko pa samo zato, da jih stisnejo, da jim dajo vedeti, da ljudje niso sami, in da jih razbremenijo. Po tednu dni so tudi tisti, ki so delali ves čas, že utrujeni. Ti prazniki se bodo izkoristili tudi za to, da se ekipe na terenu zamenjajo, malo spočijejo in da pridejo prostovoljci iz vse države pomagat tja, kjer so ljudje najbolj utrujeni. Tudi sam bom v ponedeljek med ljudmi, najverjetneje v Komendi. Najpomembnejše sporočilo je: tukaj smo, ker smo solidarni z vami in ker nismo pozabili in ne bomo pozabili na vas, in da: lahko računate na pomoč in jo boste tudi dobili.
Poglejva nekaj tistih ugovorov na ta dan. Eden je gotovo precejšnja zmeda v zdravstvu, o tem smo poročali tudi v Dnevniku. Še posebej zato, ker ste še zdravstveni minister. Še dopoldne so se odpovedovali neki posegi, popoldne je postalo jasno, da se v ponedeljek dela tudi v zdravstvu in zdaj se naroča ljudi nazaj. Tukaj je bila težava, prepozno se je povedalo, da bodo vsi posegi ostali in da se v zdravstvu nič ne spreminja.
Sam mislim, da je prav nasprotno. Zakon je bil sprejet včeraj. Nekatera vodstva bolnišnic so, še preden je bil zakon sprejet, iz meni popolnoma neznanih razlogov – in nihče jim ni dal takega navodila – začela odpovedovati paciente. Dokler zakon ne začne veljati, ne moremo dajati nobenih obveznih navodil, lahko samo komuniciramo. Ko je bil zakon sprejet, smo mi takoj, to je danes, obvestili vse, da jutri pridejo navodila. Danes že vsi vedo, od vrtcev, bank, zavarovalnic, kritične infrastrukture do tovornega prometa in tudi zdravstvene mreže, tudi koncesionarji in socialne mreže, da namen dneva solidarnosti ni, da ustavimo državo, še manj, da pošljemo vse ljudi na morje .... Dan solidarnosti je, da država, tisti del države, ki je namenjen sociali in zdravstveni negi, seveda mora delovati, saj to je del solidarnosti. Da pa ta drugi del države, ki pa lahko pomaga na druge načine, gre k ljudem, ki so pomoči potrebni, in jim pomaga. Nekateri jim bodo pomagali pri čiščenju, drugi mogoče pri odvozu odpadkov, tretji bodo varovali otroke.
Mimogrede, ker ste zdravstveni minister. V teh ekstremnih razmerah je objektivno nemogoče optimalno voditi dva taka resorja. Imate ime za novega ministra, boste pohiteli z zdravstvenim ministrom?
Ne verjamem. Zaradi tega, ker je ta katastrofa, ki nas je prizadela, nekaj popolnoma unikatnega. Najprej bomo vzpostavili strukturo, ki se bo s to katastrofo na dolgi rok učinkovito spopadla. Za zdaj je videti, da bomo šli v smer tehnične pisarne, podobno kot pri popotresni obnovi, in ko bo ta del končan, bo potem tudi mojih obremenitev iz naslova katastrofe in poplav bistveno manj. Zdravstvena reforma in zdravstvene stvari so bile v vsakem primeru tempirane za konec avgusta in septembra in ekipe v zdravstvu, ki se ukvarjajo z reformo, delajo popolnoma po enakem tempu, ne glede na katastrofo. Gre za popolnoma dve ločeni veji, ločene ekipe in sam zaupam v svoje ekipe, v svoje sodelavce, zato vem, da bodo opravili svojo nalogo.
Še ostajava pri tem dnevu solidarnosti. Pojavili so se pomisleki in namenoma, tako kot včeraj, nisem hotela citirati opozicije. Govorila bom o ekonomski stroki. V tradiciji ali pa naravi Slovencev še iz prejšnje države je, ko si solidaren, greš delat in tisti dohodek tistega dne nameniš prizadetim. Tukaj se je pojavila ideja, da gremo delat dva dni, in poglejva, kaj je izračunal doktor Rok Spruk z ekonomske fakultete. Povedal je: "Pet milijard evrov je sedem odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. Tukaj res ni časa za preigravanje, vlada naj znova razmisli, kako najbolje preprečiti izpad dodane vrednosti." Skratka, izračunal je 180 milijonov evrov, če bi delali dva dni, česar vlada s preusmeritvami sredstev ne bo nikoli nadomestila. Zakaj ste se odločili za to, da delamo in damo dohodek prizadetim območjem?
Zato, ker sem v zadnjih dneh bil na terenu. Videl sem stisko ljudi in vem, da ljudje danes, v tem trenutku, bolj potrebujejo človeškost, toplo besedo in roko kot pa to, da bodo samo še več delali. Za delovne sobote imamo zdaj vsa leta dovolj časa. Mogoče bomo prvi delovni dan za solidarnost imeli že v roku enega mesca. Časa imamo dovolj. Te dni lahko delamo, kolikokrat hočemo, dokler hočemo, in verjamem, da bo takrat podpora vseh ekonomistov enako močna, kot je danes. Ampak ta ponedeljek je namenjen sočloveku in je solidarnost v obliki človeškosti. To bom vedno poudarjal in tudi sam se bom udeležil tega na isti način. Ljudem hočem dati občutek, da obstaja svetla prihodnost kljub brezupu, ki ga danes občutijo.
Govorili ste o svetli prihodnosti. Računali smo nekoliko okoli obljub evropske komisarke, ki je napovedala, da bo Evropska unija prožna. Slovenija ima pravzaprav na voljo zelo veliko sredstev, če jih bo znala izkoristiti in če bo hitra. Včeraj smo vašega ministra za kohezijo vprašali, ali ima ekipe, ki bodo šle s temi formularji, ki niso tako preprosti in ki jih mora biti v bistvu na stotine, na teren, in je nekako zamahnil z roko, češ zaupam svojim ljudem. Ali imamo seminarje, na katerih bi učili te, ki bodo šli na teren, kako naj se obrnejo, kako naj izpolnijo, da bomo do teh več kot šestih milijard, ki nas čakajo, v treh letih dejansko tudi prišli.
Najprej moram biti zelo iskren, šest milijard ne čaka za poplavno obnovo. Ne vem, od kod vam ta podatek.
Izračunali smo kohezijska sredstva in vse drugo prav preračunali z gospodom ministrom.
Drži, ampak zdaj ste preračunali vsa investicijska sredstva za vse projekte v državi v prihodnjih petih letih. Bodimo realni, škode iz teh poplav še ne znamo oceniti, šla bo v milijarde. Škoda se bo začela ocenjevati čim hitreje in nemudoma, v resnici so v nekaterih občinah to že sprožili. Komisije, ki to počnejo, so lokalne. To niso državne komisije. Občinske uprave imajo svoje komisije, sestavljene so iz občinarjev, iz centrov za socialno delo in humanitarnih organizacij. Te komisije so v preteklosti že opravljale delo v primeru ujm, kot je bil žled, kot so bile poplave in podobno, in verjamemo, da bodo te komisije lahko učinkovito delale tudi zdaj. Želim si, da bodo čim bolj ekipirane in jim bomo iz vse države pomagali tudi s prostovoljci, da bodo lahko hitreje prišle do preliminarne ocene škode. To je en del. Drugi del, ki je pomembnejši, so pa evropski formularji. Ker nič nam ne pomaga, da škodo ocenimo, če ne znamo ustrezno načrtovati ukrepov. V tem delu nam je pa predsednica komisije včeraj ponudila nekaj, česar še nikomur ni ponudila, da si njena ekipa iz Bruslja skupaj z našo ekipo iz Ljubljane prizadeva za to, da pripravimo take vloge, ki bodo šle v najkrajšem mogočem času skozi bruseljsko proceduro. Skupna ekipa – danes sta bila imenovana nosilca – je že začela delo.
Kdo z naše strani?
To je državni sekretar v kabinetu, gospod Igor Mali. On je pri nas zadolžen za evropske zadeve, izjemen strokovnjak in bančnik in verjamem, da bo stvar dobro izpeljal.
Torej napovedujete evropske uslužbence v Sloveniji, ki bodo skupaj delali z našimi in pravzaprav vnašali podatke v evropske formularje?
Delali bodo malo v Bruslju, malo v Ljubljani, največ pa na daljavo, ampak da. Skupna ekipa iz Bruslja in Ljubljane je tista, ki bo poskrbela za to, da bomo imeli projekte pripravljene na najustreznejši način. Tudi tukaj ne bomo sami in tudi tukaj je Bruselj v resnici solidaren z nami.
Drugič ste v tem tednu v Odmevih. V ponedeljek ste izjavili slednje: "Že v soboto smo nakazali prvih deset milijonov humanitarnim organizacijam." Preverjali smo: humanitarni organizaciji gresta v ponedeljek, na dan solidarnosti, na teren z obrazci za upravičence do pomoči. Denarja še nimata na računu.
Drži, denar bo na računu jutri. Ko sem rekel 'nakazali', smo takrat sprejeli sklep. Ampak od sobote do petka je denar na računu, jutri je pri njih. Pač, nekoliko bolj kompliciran postopek izplačila iz državnega proračuna. Seveda gresta zdaj med ljudi, zato, ker takega primera, kako najti fizične osebe, ki so izgubile vse, od pohištva, opreme, podov do celih domov, žal še nismo imeli in množičnost tega popisa, ker gre za 10 tisoč in več domov in družin, katerih škodo je treba popisati, je res brez precedensa v naši državi. Sam si želim, da bodo tudi humanitarci pomagali – kot sem prej rekel, so sestavni del občinskih komisij – in da bodo zaradi tega lahko ta popis toliko hitrejši. Teh 10 milijonov, prvih 10 milijonov, ki smo jih dali namenoma, preden smo sploh vedeli, koliko bo škode, je bil namenjen temu, da se proces zažene. Že danes vemo, da bo prišlo do ljudi več kot desetkrat več denarja, ker je žal škoda bistveno večja. In to je tisto, kar hočem povedati. Če želimo res razdeliti take ogromne vsote denarja, ker so jih ljudje potrebni, moramo imeti natančna merila in popis škode, zato, da pride denar v prave roke.
Danes je skupina NLB objavila podatek, da so imeli v polletju skoraj 250 milijonov evrov čistega dobička. Vem, da nimamo več nobene svoje banke, kjer bi bili večinski lastniki, ampak imamo pa v tej banki kontrolni delež in nekoč je bila NLB naša banka. Včeraj smo objavili izjavo nekoga, ki je rekel: "Pet let sva živela v hiši, zdaj je ni več, posojilo za to hišo bom pa plačeval še 20 let. Ne vem, kaj naj naredim." Boste vi kaj naredili, boste poklicali bankirje, ki delujejo v Sloveniji, in povedali, da je treba te dolgove na neki način vendarle odpisati, ker delujejo v državi, ki jo je prizadela škoda.
Bom drugače povedal. Prvič, kar se tiče vseh podjetij, ki poslujejo z enormnimi dobički, resno verjamem in pričakujem, da bo velik del tega namenjen solidarnosti, tako ali drugače. To res verjamem in za to je še dovolj časa. To je prvo. Drugo: kar se tiče ljudi, ki so izgubili ... teh ljudi je res ogromno. Ljudi, ki so izgubili vse, ki danes nimajo kje spati, ki nimajo v kaj se obleči, je toliko, da jih ne moremo prepustiti dobri volji, še najmanj bankirjev, ampak moramo zanje sistemsko poskrbeti. Prvi zakon, včerajšnji zakon, je že pet dni po katastrofi poskrbel za to, da imajo občine, ki skrbijo za odpravo posledic na infrastrukturi, likvidnost, da lahko nemoteno odstranjujejo in popravljajo. Tega ni bilo še nikoli v zgodovini. Običajno so to dobili po letu dni. Leto dni so običajno čakali, zdaj so dobili predplačilo. To je bil prvi korak. Drugi korak bo interventni zakon, v katerem bomo imeli tudi ukrepe za fizične osebe, za navadne ljudi, za tiste, ki so danes najbolj obupani, ampak vam povem: ne bomo pozabili na vas in ti ukrepi prihajajo.
Lahko še kak detajl od teh ukrepov poveste? Recimo prav na tem primeru, ki ste ga sami opisovali: nima niti novega doma, nima se kam uleči, nima obleke, nima ničesar, ima pa kredit, ki ga bo še 20 let odplačeval.
Še enkrat, odpis je stvar bankirjev. Solidarnost, ki jo pričakujemo od njih, bo lahko prišla na različne načine, ampak jo pričakujemo in pričakujemo zelo veliko. Potem bo pokazal čas, tega imamo dovolj. Kar se pa tiče samih posojil, da, eden od ukrepov, ki ga načrtujemo, je moratorij za odplačilo obstoječih kreditov, dokler se ne dogovorimo, kako bomo ljudem lahko najučinkoviteje pomagali. Vsak od njih je v svoji stiski. Večina od njih je v stiski zato, ker nekateri od njih nimajo kje spati. Mi bomo najprej poskrbeli za nadomestna začasna stanovanja. Bom neposreden, danes je bila odprta spletna stran poplave 2023, 26 tisoč prostovoljcev. In predvsem, že danes smo dobili več kot 100 nastanitvenih kapacitet, 50 praznih hiš in 50 stanovanj. Ljudje so solidarni, ljudje so pripravljeni začasno posoditi najemnikom bivališče za omejen čas, da se lahko ljudje vselijo v njihove prazne prostore, 100 hiš v enem dnevu oziroma 100 stanovanj v enem dnevu, to kaže na to solidarnost. Mislim, da res vsi podcenjujemo, kako smo Slovenci solidarni, ampak v tej katastrofi se bo to pokazalo. Na nas je, da poskrbimo za sistemske ukrepe, da tisti, ki je solidaren, ni za to kaznovan in da mu omogočimo, da na najbolj preprost način njegov prispevek, kakršen koli, pride do tistih, ki so potrebni. Danes nam je najpomembneje, da ugotovimo potrebe. Mi imamo donatorje, mnogo njih, nimamo pa od občin in tudi posameznikov dovolj jasno izpostavljeno, kdo potrebuje kaj. Tudi zato grem v ponedeljek med ljudi, da jim to povem, da jih pozovem, da naj svojo škodo, svoje potrebe čim prej prijavijo. Prej ko bomo imeli potrebe evidentirane, prej bomo lahko ljudem dali roko in jim pomagali.
Vso srečo v ponedeljek, tako kot seveda tudi številnim drugim, ki bodo v teh dneh pomagali, saj ne bodo vsi čakali verjetno na ponedeljek. Pa tudi gospod Šestan svari, ne privlecite nam zdaj pol milijona ljudi na ta območja, ker jih ne bomo varnostno niti logistično zmogli. Še eno vprašanje sem vam hotela postaviti. Srečali ste se z župani v občinah, ki so vas vendarle nekako opozorili, kako je s temi prostorskimi načrti in kako stvari z novogradnjami na območjih ne bodo šle tako hitro. Da je treba pripraviti načrte, da je treba določiti zemljišča, v večini jih nimajo. Torej, na neke novogradnje se bo vendarle čakalo, ne bo šlo tako hitro.
Res je, da je v tej naši državi v zadnjih 30 letih nekaterim uspelo tako zakomplicirati sistem, da naj bi zdaj čakali sedem let za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Rekli so leto in pol.
Sam sem slišal sedem. Veste kaj, mi bomo pa spremenili pravila, če bo potrebno, zato, da bomo preskočili ta del, in ko bomo dobili zemljišče, bomo poskrbeli, da bo na tem zemljišču mogoča gradnja. Država bo to omogočila, ne bom šel zdaj v detajle, o tem bo več znano v kratkem. Ko bomo imeli zemljišče, ki bo komunalno opremljeno, bomo na njem lahko gradili. Pika. Gradili bomo montažne objekte, smo že v stiku z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji. Po njihovih zagotovilih imajo kapacitete za 100 hiš na mesec. 100 hiš na mesec! Potrebujemo pa zemljo. Zemlje pa država v občinah nima in zato smo pozvali župane in ti so se zavezali, da bodo poskrbeli za varna, protipoplavna zemljišča, na katerih lahko te montažne objekte začnemo graditi.
Župani so tudi rekli, dajte nam čim prej karte, da ne bomo spet postavljali na območjih, ki niso vodno stoodstotna.
Prepričan sem, da župani zelo dobro vedo, kje so zemljišča, ki so varna, in kje ne. Ali mislite, da predsednik vlade ve za posamezno občino, kje je varno zemljišče? Prosim vas lepo. Vsak župan za svojo občino pa to ve zelo dobro.
Bomo videli, kako se bo odzval teren in kdaj bodo ti prvi novi domovi stali.
Ampak v tem trenutku je najpomembneje, da ljudje, ki so danes na kavču pri znancih, gredo v začasna bivališča. Sto hiš! Ljudje, javite se.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje