Foto: MMC RTV SLO/Radko Grabner
Foto: MMC RTV SLO/Radko Grabner

V iskanju razlogov za obsežno povodenj, ki je pred dnevi prizadela Slovenijo, se v javnosti pojavljajo številni očitki, da protipoplavna infrastruktura ni bila dovolj vzdrževana, da so nekritično izdajali dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih, da se predvideni suhi zadrževalniki niso gradili, prav tako ne visoki nasipi …

Gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc je v Odmevih pojasnil, da so bili pretoki voda na najbolj prizadetih območjih bistveno večji kot pretoki, s katerimi se po navadi načrtujejo ukrepi za poplavno varnost.

"Pri visokih vodah govorimo o povratnih dobah. V Zgornji Savinjski dolini je ta povratna doba verjetno presegala 500 let, v Celju je bil zaznan pretok 100 let, se pravi s stoletno povratno dobo. To se je dogajalo, ker se poplavni val nekako do izhoda iz Zgornje Savinjske doline do Letuša ni nikjer razlival. V celoti je potoval po dolini navzdol skozi Ljubno, Nazarje, Mozirje do Letuša, pod Letušem pa pridemo v Spodnjo Savinjsko dolino, kjer se je imel možnost razliti. Razlil se je po občini Braslovče, po občini Žalec in se je zaustavljal na starih poplavnih območjih, ki so danes pozidana oz. so pozidana od sredine prejšnjega stoletja. S tem, ko se je voda tam razlila, se je konica vala začela počasi spuščati in v Celju je na srečo pretok toliko padel, da Celja ni preplavilo. Vsi so pričakovali, da bo Celje plavalo pri tem valu, ampak se k sreči to ni zgodilo, je o poteku poplav v Savinjski dolini in o tem, zakaj ni poplavilo Celje, čeprav so vsi to pričakovali," povedal Fazarinc.

Glede dileme, ali bi bilo bolje zaradi nevarnosti novih poplav čistiti rečne struge ali bi bilo pametneje graditi nasipe, je Fazarinc dejal, da so nasipi vedno bistveno bolj tvegani kot pa poglabljanje in čiščenje strug vodotokov.

"V tej fazi je nujno potrebno struge očistiti do njihovega normalnega stanja, da se dovolj poveča pretočnost, če pridejo zdaj padavine. Brežine in dno struge so zdaj popolnoma nestabilni, lahko pride do rušitev, do splazitev, do transporta večjih količin plavin, kar lahko potem maši odseke. To se je dogajalo pri preteklih poplavah in tudi zadaj pri teh poplavah. Zdaj prva naloga, da se interventno očistijo vodne poti," je pojasnil hidrolog, ki je tudi opozoril, da bodo za nadomestne gradnje podrtih objektov potrebne tudi nove nadomestne lokacije. Vrnitev na obstoječo lokacijo marsikdaj ne bo možna.

"Ponekod težko. Če je hišo odneslo ali pa če zdaj stoji na robu, recimo Savinje v Letušu, je ta objekt preveč ogrožen, ne bo ves stal tam. Za nekatere druge, recimo za območja, ki so poseljena, recimo deli naselij Loke v Mozirju ali pa kje drugje, bo pa pač treba poiskati neke druge ukrepe, da se bo povečala ta poplavna varnost na teh območjih," je še poudaril.

Rok Fazarinc: "Najprej je potrebno očistiti struge."

Prostora za vodo je bistveno manj

Urbanist Marko Fatur iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ) je spomnil, da so v preteklih 70 letih v Sloveniji v resnici pozidali prostor, ki je bil včasih namenjen rekam.

"To je ključen razlog. Prostora za vodo je bistveno manj. Določena območja smo pozidali, ta območja smo potem popločili, in s tem povzročil samo hitrejši odtok. Enostavno smo malo pozabili na tisto zdravo kmečko pamet, ki je verjetno prevladala v preteklosti. Žal smo prišli v situacijo, kjer praktično pri vsakem večjem dežju že trepetamo, kaj se bo zgodilo, dokler ne bo narejenih nekih širših ukrepov. Krivi smo pravzaprav sami, šli smo v cono udobja, kjer smo pač malo pozabili na to, kar se je dogajalo v preteklih letih, recimo Ljubljani leta 1926," je dejal.

Tudi Fatur meni, da se bodo morale gradnje umakniti iz določenih vodnih območij. "Ni dvoma o tem, da se bomo morali umakniti v določenih območjih voda, saj bo morala voda dobiti prostor. Če pozidamo neki prostor dol vodno, bomo morali najti neko kompenzacijo prostora gor vodno. Kolikor vode zlijemo v lonec, toliko vode je treba iz lonca spraviti ven. To bo pomenilo, da se bomo morali prilagoditi in se tudi umakniti," je opisal in dodal, da bo zdaj ena izmed prvih nalog, da se ugotovi, kaj se je pravzaprav dogajalo.

"Zelo mi je všeč, da je Slovenija zelo hitro zaprosila po mehanizmu mednarodne pomoči za satelitske posnetke, da bomo zdaj lahko to natančno pregledali, preverili in se potem seveda pogovarjali o tem, ali se bomo na določena območja morali iz njih umakniti in se na nanje pač morda ne bomo mogli vračati, ker ne bomo imeli ukrepa, ki bi rešil ta problem," je opomnil.

Ob tem je opozoril tudi na številna plazovita območja, ki so po njegovem mnenju verjetno še bolj problematična kot območja ob vodah, ker je manj možnosti za sanacijo. "Na plazovitem območju povratka ni. Tam ne bomo mogli narediti, zabiti nekih pilotov. Tam povratkov ne bo," je poudaril.

Kako se lotiti protipoplavne zaščite v prihodnje