Vse občine so namreč ne glede na velikost podfinancirane, so v ZOS-u zapisali v sporočilu za javnost.

V zakonu naj se določi fiksna formula za financiranje občin z vključitvijo revalorizacije, predlagajo. Prav tako je njihov predlog, naj se v besedilo vključi zagotavljanje likvidnostnih sredstev občinam pri izvajanju EU-projektov. Poleg tega želijo, da se v primeru, če se občina zadolži za stanovanjsko gradnjo, predvidi njena izločitev iz kvote zadolževanja, je za STA dejala generalna sekretarka ZOS-a Polona Drofenik.

Ob določitvi dodatnih sredstev za delovanje javnih zavodov v predlogu novele so v ZOS-u v sporočilu za javnost poudarili, da se zavedajo, da so med občinami odstopanja pri zaposlenih v javnih zavodih in da je treba odpraviti anomalije. A kot problem vidijo, da ni nagrajena učinkovitost sistema delovanja v lokalnih skupnostih. "Sredstva se dodeljujejo na podlagi števila zaposlenih, in ne na podlagi gospodarnosti in učinkovitosti," so kritični.

Prav tako po njihovem opozorilu tudi spremembe pri financiranju skupnih občinskih uprav ne smejo iti na škodo občin. Delovanje skupnih občinskih uprav mora država spodbujati, saj se pozitivni učinki kažejo tako na lokalni kot državni ravni.

Dotaknili pa so se tudi predlaganih sprememb zakona o lokalnih volitvah. Njihova pobuda je, da se v sistem volitev v ožje dele občin ne posega, saj bi to vplivalo na interes za zasedbo funkcij v ožjih delih občin.

Ne nazadnje kot zelo perečo problematiko vidijo migracije. Pri spopadanju z njo se jim zdi ključno sodelovanje države in občin. Obžalujejo, da vlada sprejema odločitve brez posvetovanj z občinami, zaradi česar nastajajo težave. Glede na to podpirajo predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki ga je pripravila SDS in določa, da bi morala vsakokratna vlada še pred sprejetjem sklepa o nastanitvi nezakonitih migrantov ali vzpostavitve azilnega doma pridobiti soglasje lokalne skupnosti na tem območju. Pozivajo k boljši komunikaciji s pristojnimi tudi pri pripravi strategij s tega področja.

Poudarili so še težave pri zaposlovanju tujcev oziroma pri izdaji dovoljenj za začasno prebivanje. Po posameznih območjih upravnih enot se namreč dogaja, da stranke na vloge pri prvi izdaji dovoljenj za začasno prebivanje pišejo fiktivne naslove. Podobno težavo zaznavajo pri podaljšanju dovoljenj za začasno prebivanje in pri izdaji dovoljenj za stalno prebivanje. Tujci namreč fiktivno prijavljajo prebivališča na območju upravne enote, kjer želijo, da se odloči o njihovi prošnji.

Pri izdaji dovoljenj za delo opažajo, da si posamezniki le pridobijo dovoljenja in potem ne sklenejo delovnega razmerja v Sloveniji, ampak si na ta način odprejo pot v druge evropske države. Zaradi velikega porasta prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje družinskim članom tujcev, ki so zaposleni v Sloveniji, pa se povečujejo stroški za socialne transferje. ZOS bo zato podal pobudo, da se skupaj z ostalima reprezentativnima združenjema, Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin, povežejo s pristojnimi državnimi organi in skupaj poiščejo ustrezne rešitve.