V tem kulturnem spomeniku v Vrbi poteka namreč prenova stalne razstave, ki jo bodo po več kot dveh letih priprav odprli pred letošnjo, 219. obletnico pesnikovega rojstva. Postavitev se posveča tudi temu, kako France Prešeren še danes živi med nami.

Po 20 letih prenovljena razstava tako prinaša vsebinsko in oblikovno posodobitev, saj so jo med drugim opremili z videom in glasbo uglasbenih Prešernovih pesmi. Kot je pojasnil kustos iz Gorenjskega muzeja Gašper Peternel, muzejska predstavitev zajema najbistvenejše elemente Prešernovega dela in njegovega življenja, pa tudi odnosa do ljubezni.

Poudarek je na njegovi rojstni hiši in domu, del razstave se posveča temu, kako se je vzpostavil Prešernov kult, in temu, kako Prešeren danes živi med nami. Nova prostorska postavitev razstave v galeriji je zasnovana zračno in sodobno ter je prilagojena interpretativnemu načrtu celostne predstavitve Prešerna.

Različni konteksti za različne vsebine
Izbrane knjige, rokopisi in dokumenti bodo predstavljeni v posebnih vitrinah, na vsebinskih panojih pa Prešernovo življenje, delo, rojstna hiša in družina. V prostor bo umeščena tudi knjižna omara s knjigami za listanje in branje. Na zaslonu bodo prikazane multimedijske vsebine in monitor na dotik za brskanje po razširjenih muzejskih vsebinah.

Glede uporabe interaktivnih sodobnih pripomočkov so bili avtorji postavitve po Peternelovih besedah precej konservativni, ker se je izkazalo, da ti niso najprimernejši za muzeje, posvečene pesnikom in pisateljem. "Dodali smo tisto, kar je bilo nujno, da lahko Prešerna prikažemo v čim bolj različnih umetniških zvrsteh," je poudaril.

V primerjavi z razstavo, ki jo je pred 20 leti pripravil Gornjesavski muzej Jesenice, so nekatere vsebine preoblekli, kar nekaj pa je tudi novih, in sicer od poudarka na glasbi do predstavitve tega, kako Prešeren med nami živi danes in kaj se je v zadnjih desetletjih dogajalo s hišo.

Pesnikov pranečak rojen v isti hiši
Osvežena postavitev prinaša tudi pano o življenju in delu Prešernovega pranečaka Antona Vovka, ki se je v isti hiši rodil 100 let za Prešernom in je bil znan kot prvi ljubljanski nadškof. Vendar še ni povsem jasno, ali bo Vovk, ki je bil že do zdaj del razstave, nanjo uvrščen tudi po novem. Pojavili so se namreč nekateri anonimni pritiski glede vsebine Vovkove predstavitve.

Razstava bo tako s svojo novo podobo zanimiva za vsakega obiskovalca, posebej pa se osredotoča na otroke, ki so najpogostejši obiskovalci. Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman si obeta, da bo prenovljena razstava privabila tudi nove obiskovalce, četudi že zadnjih nekaj let opažajo porast števila obiskovalcev – zlasti osnovnih šol, v zadnjem času pa tudi srednjih šol, na katere so razširili promocijo. Tako se letno število obiskovalcev giblje okoli 18.000.

Konec tega meseca že pripravljena za obisk
Vse več obiskovalcev privabljajo tudi različne prireditve. Še dodatne rasti obiska pa se lahko nadejajo, ko bodo na novo zaživele pred kratkim kupljene nepremičnine ob Prešernovi hiši. Občina in država sta kupnino že plačali, dozdajšnji lastnik pa naj bi se v kratkem iz hiše izselil. Nato se bo začela tudi priprava načrtov, kako gospodarski objekt in hišo urediti ter ju preoblikovati v turistične in kulturne namene.

Dogovarjanje in usklajevanje prenove stalne razstave v galeriji Prešernove rojstne hiše se je začelo že pred štirimi leti, intenzivneje pa poteka zadnji dve leti. Zdaj so vsebine pripravljene in tako bodo razstavo odprli 29. novembra.