Z okrasjem so pokriti zadnja in obe bočni strani kočije.  Foto: EPA
Z okrasjem so pokriti zadnja in obe bočni strani kočije. Foto: EPA

Kočija je elegantna in lahka ter se ponaša z osupljivo kompleksnostjo in tankočutnostjo svojega kositrnega in bronastega okrasja ter je bila pobarvana rdeče. Po besedah arheologov je neverjetna tudi njena ohranjenost, saj so vidni sledovi blazin, vrvi, na katerih so viseli cvetni venci, in celo odtisa dveh klasov pšenice na sedežu.

Pilentum oziroma svečana kočija za elite
"Edinstveno za Italijo," je za italijansko tiskovno agencijo ANSA o najdbi dejal Massimo Osanna, zdaj že nekdanji direktor pompejskega arheološkega parka in znanstveni vodja izkopavanj. Gre za "odkritje zelo velikega pomena za napredek našega znanja o starem svetu", je še povedal Osanna, ki ga je na mestu direktorja v teh dneh nadomestil Gabriel Zuchtriegel, eden vodilnih nemških arheologov.

Osanna je pojasni, da gre za pilentum, ki ga starodavni viri opisujejo kot svečano kočijo, vozilo, ki ga uporabljajo samo elite in samo v ceremonialnih okoliščinah. "Takšnega v Italiji še nismo videli. Primerjamo ga lahko le z vrsto kočij, najdenih pred 15 leti v grobnici v Trakiji v severni Grčiji, na meji z Bolgarijo," je še dodal Osanna, ki je tudi sam arheolog. Po njegovih besedah je eden od teh traških vozov "zelo podoben našemu, vendar ni okrašen". Pilenta (množina za pilentum, op. n.), ki jih navajajo pesnik Claudian (370–404) in drugi, bi lahko dejansko bili pobarvani modro ali rdeče, kakor v primeru pompejske najdbe. Namenjeni so bili premožnim, ki so jih uporabljali za verske kulte – nekako v slogu avtomobilov, ki se uporabijo ob prestižnih prireditvah.

Arheološka najdba v Pompejih: najverjetneje gre za okostji premožnega človeka in sužnja

V času izbruha Vezuva naseljena vila
Vila Civita Giuliana je "zelo velika in še posebej dragocena za zgodovinske preiskave, saj je bila v nasprotju s številnimi drugimi, ki so bile po prestrukturiranju izpraznjene po potresu leta 62, še zmeraj naseljena v dneh izbruha leta 79", je pojasnil Osanna. Pred le nekaj meseci so tam odkrili posmrtne ostanke dvojice mož, nemara gospodarja in njegovega sužnja, ki so ju arheologi nato rekonstruirali s tehniko ulivanja mavca. Na območju bližnjega hleva – le streljaj od najdišča kočije – so leta 2018 odkrili posmrtne ostanke trojice konj, pri čemer je bil eden od njih razkošno okrašen in kot sklepajo strokovnjaki, pripravljen za pot.

Tloris območja, na katerem so odkrili kočijo. Foto: EPA
Tloris območja, na katerem so odkrili kočijo. Foto: EPA

Kljub številnim odkritjem, arheologi še zmeraj ne vedo, kdo so bili v resnici premožni lastniki tega posestva, ki se je s svojimi čudovitimi terasami raztezalo do morja. "Na strjenem pepelu, ki smo ga vzeli z enega od dveh sedežev, smo našli odtise klasov pšenice," je povedal Osanna. Gre za detajl, ki bi po njegovi razlagi lahko privedel do razmišljanj o kultu Cere, ki so jo v Pompejih častili skupaj z Venero, in torej o "prisotnosti svečenice teh kultov v vili". Nadalje je pojasnil, da bi lahko prisotnost pšenice bila usmerjena na plodnost: "Snopi na sedežu bi lahko bili dokaz zakonske zveze, ki se je praznovala malo prej ali pa je bila pripravljena za praznovanje."

Amorji in satiri ter nimfe v strastnih objemih
To drugo hipotezo podpira tudi erotična narava prefinjenih kositrnih okraskov, nameščenih na bronaste podstavke: več amorjev in parov satirov ter nimf, upodobljenih v strastnih objemih. Osanna je sklenil, da "ker starodavni viri aludirajo, da so pilentum uporabljale svečenice in aristokratske dame, ni mogoče izključiti, da gre nemara za kočijo, s katero so mladoporočenko pripeljali na kraj novega domačega ognjišča".

Kočijo že restavrirajo v delavnici pompejskega arheološkega parka, prihodnje študije pa bodo seveda razkrile kaj več o tej redki najdbi, še navaja ANSA.