Mozaik, ki prikazuje Aleksandrovo zmago leta 333 pr. n. št, je ena najbolj znanih umetnin v arheološkem muzeju v Neaplju. Foto: EPA
Mozaik, ki prikazuje Aleksandrovo zmago leta 333 pr. n. št, je ena najbolj znanih umetnin v arheološkem muzeju v Neaplju. Foto: EPA

Restavratorska dela na mozaiku, ki ga hranijo v neapeljskem arheološkem muzeju, bodo začeli konec meseca, glede na napovedi pa naj bi jih končali julija. Kot je povedal direktor muzeja Paolo Giulierini, bodo z restavriranjem mozaika Aleksandra Velikega napisali pomembno poglavje v zgodovini muzeja in tudi ohranjanja italijanske kulturne dediščine.

Foto: EPA
Foto: EPA

Vznemirljivo sedemmesečno potovanje
"To bo velik restavratorski projekt, ki ga bo spremljal ves svet. Podajamo se na vznemirljivo potovanje, ki bo trajalo naslednjih sedem mesecev," je še dodal po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa.

Rimski talni mozaik izvira iz Favnove hiše v Pompejih in je datiran med letoma 120 in 100 pr. n. št. Odkrili so ga v Pompejih leta 1831 in ga 12 let pozneje prepeljali v Neapelj. Po pisanju Anse naj bi bil kopija helenistične slike iz 3. stoletja pr. n. št. V Favnovo hišo pa so leta 2005 namestili v Raveni izdelano kopijo.

Izobilje reprodukcij slavne upodobitve
Mozaik danes velja za enega najbolj znanih ohranjenih antičnih mozaikov na svetu. Reproduciran je v številnih knjigah o starodavnem osvajalcu, krasi naslovnice mnogo del o Aleksandru Velikem, helenističnem obdobju pa tudi o grških vojskovanjih.

Antično rimsko mesto Pompeje je izbruh Vezuva pod pepelom, blatom in lavo pokopal leta 79. Izbruh, ki je bil usoden za prebivalce Pompejev, Herculaneuma in številnih drugih antičnih naselbin, je pravzaprav omogočil, da lahko danes proučujemo številne sledi rimske civilizacije Pompeje so ponovno odkrili v 18. stoletju, odtlej pa si na območju sledijo vedno nova odkritja.