Dolgoletni vodja tamkajšnjega arheološkega parka Massimo Osanna je povedal, da so sicer v Pompejih do zdaj odkrili že približno 80 takšnih lokacij, na katerih so ponujali hitro prehrano. V primeru tokratne najdbe pa so prvikrat v celoti izkopali termopolij, torej okrepčevalnico, ki je poleg pijače ponujala toplo hitro prehrano, poroča Associated Press (AP).

Upodobljene živali – ponudba z jedilnika?
Del pulta s hitro prehrano je bil delno izkopan že lani med posegi, s katerimi so poskrbeli za utrditev razpadajočih pompejskih ruševin. Od takrat so arheologi kopali in vse bolj razkrivali večstranski pult s tipičnimi širokimi luknjami, vdelanimi v njegovo površino. V luknje pa so bile nameščene globoke posode za vročo hrano, kakršne poznamo iz samopostrežnih bifejev našega časa.

Strokovnjaki za rastline in živali še vedno analizirajo ostanke z najdišča. Pult je med drugim okrašen s fresko morske nimfe na konju, pa tudi s podobama dveh na hrbtu ležečih mrtvih ptic mlakaric in petelina, perje katerega je bilo pobarvano s tipično živahno barvo, znano kot pompejska rdeča. Slike so služile kot popestritev jedilnice in verjetno tudi za oglaševanje ponudbe z jedilnika.

Pozor: pse na povodce!
Ena izmed fresk upodablja psa na povodcu, pri čemer strokovnjaki sklepajo, da je lahko šlo za opozorilo, kakršna poznamo tudi v sodobnem svetu, da morajo imeti lastniki svoje hišne ljubljenčke na povodcu. Okvir te upodobitve pa je popisan z vulgarnimi grafiti.

Valeria Amoretti, ki sodi med pompejske antropologe, je dejala, da "začetne analize potrjujejo, da naslikane slike vsaj delno predstavljajo hrano in pijačo, ki so ju dejansko prodajali v notranjosti okrepčevalnice." Po njenih besedah so v eni izmed posod našli ostanke račje kosti, skupaj z ostanki koz, prašičev, rib in polžev. Na dnu posode za vino so bili sledovi zmletega boba, ki so ga v starodavnih časih dodajali vinu zaradi okusa in za posvetlitev barve.

"Vemo, kaj so jedli tisti dan," je dejal Osanna, pri čemer je meril na dan uničenja Pompejev v letu 79. Odkriti ostanki hrane razkrivajo, "kaj je bilo priljubljeno pri navadnih ljudeh," je povedal za televizijo Rai in poudaril, da se rimska elita ni prehranjevala pri tovrstnih ponudnikih.

Tudi dokaz takratne selektivne vzreje psov
Še ena izmed presenetljivih najdb, do katerih so se dokopali na tej lokaciji, je v celoti ohranjeno okostje psa. Odkritje je posebej zanimivo, saj ni šlo za "velikega, mišičastega psa, kot je upodobljen na pultu, temveč za izredno majhen primerek" odraslega psa. Na predelu ramen je v višino meril od 20 do 25 centimetrov, je povedala Valeria Amoretti. Dodala je, da so odkritja starodavnih ostankov tako majhnih psov prejkone redkost in da "potrjujejo selektivno vzrejo v rimski dobi, da bi prišli do takšnega rezultata."

Med odkritimi predmeti so tudi bronasta zajemalka, devet amfor, ki so bile v rimskih časih priljubljene posode za hrano, nekaj bučk in keramična posoda za shranjevanje olja. Med izkopavanji so naleteli tudi na človeške posmrtne ostanke.

Vodja arheološkega parka je dodal še, da je bilo očitno tudi že prebivalcem Pompejev jasno, da je za uspešen posel pogosto zelo pomembna njegova lokacija. Po njegovih besedah je tudi ta okrepčevalnica delovala na privlačni lokaciji, pred njo je bil majhen trg z vodnjakom, v bližini pa še en termopolij.